IGRA USTVARJALNOSTI

Nekatere raziskave in obravnavane teme v procesu celo same sprožajo potrebo po dodatnem razvoju ali raziskavi in so tako nadaljevanje nekaterih misli in idej predstavljenih že v prejšnji reviji. Tako so se kot trajno relevantni izkazali rezultati delavnice »Lego-Plečnik«, s katero smo nadaljevali še v letu 2023, ki je v svoj krog aktivnosti potegnila v tem letu še mnoge druge akterje in ki v novem letu vidi nadaljevanje v interpretaciji del arhitekta in urbanista Edvarda Ravnikarja.



Kot urbanistično in družbeno merodajna se je izkazala tudi raziskovalna obravnava konfliktnih območij v luči Rapalske meje in pripadajočih obrambnih sistemov. Raziskava je z možnostjo dela, ki jo omogočata kontekst in delovni okvir temeljnih projektov ARIS, ob sodelovanju urbanistov, arhitektov, zgodovinarjev, humanistov ter geografov razvila nove dimenzije razumevanja tovrstne prostorske problematike. Projekt »Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine ter spomina« je v teku in z interdisciplinarnim pristopom ob vsakem novem raziskovalnem koraku streže z novimi ugotovitvami.

Nekoč mogočna in danes pozabljena prostorska realnost je v svoji materializaciji trajno zaznamovala prostor od Triglava do Reškega zaliva. S potezo šestega obrambnega odseka Rupnikove črte vzdolž severne meje Kraljevine Jugoslavije pa tudi slovensko pogorje od pobočij gora nad Bohinjskim jezerom do Šentilja in južno vse do Ptuja ter dalje do Maribora in najvzhodnejše utrjene pozicije pri Hodošu. Šele opazovanje in terensko pregledovanje ostalin omogočata skozi izkustveno doživetje tisto pravo zavedanje pomena te nekdaj mogočne obrambne infrastrukture. Že proces iskanja, pravzaprav pravega raziskovanja ostankov utrdbenih objektov na težkih in nedostopnih lokacijah priča o naporih nekega naroda, ki ga je vložil v zaščito lastnega obstoja. Ostanki kot trajni markerji prostora ostajajo opomniki teh zgodovinskih tokov in tako kot so nekoč vplivali na prostorski razvoj opozarjajo na to, da so pri tem še danes aktivni dejavnik.

Relevantnost raziskovanja te vsebine se ob le pregledu in primerjavi v literaturi dostopnih referenčnih in sorodnih primerov na evropski celini izkaže za nerealnega. Opazovanje podobnih prostorskih sestavin v Evropi, ki so v mnogočem služile kot konceptualna podlaga graditeljem Rupnikove črte, nudijo skozi izkustvenost prostora pravi vpogled v preteklost ter podlago za razmislek o vlogi teh monolitnih in mogočnih utrdb v sodobnem prostoru.

Opazovanje sodobne kontekstualizacije različnih družb daje primerjalno oporo, na podlagi katere je moč oblikovati ustvarjalne misli za osmišljanje teh spomenikov naroda. Mogočne protiletalske utrdbe v Kielu, na severu Nemčije, ki nemo pričajo o izjemni pristaniški vlogi nemške mornarice izpred več kot 70 let, kljub svojim različnim namenom in gradnji, ki je sledila zelo drugačnim družbenim idealom, danes predstavljajo popolnoma soroden izziv reševanja prostorske problematike kot na primeru utrdb Rupnikove linije, ko je ta prečila urbana območja. Opazovanje na terenu se tako izkaže za proces razumevanja sorodnih izzivov za sedanjost in prihodnost na elementih, ki so nekoč fizično ali pa figurativno stali nasproti drug drugemu.

Srečno branje revije št. 11 z letnico 2023.