IGRA USTVARJALNOSTI

Janez Peter Grom¹, Kristijan Lavtižar¹, Tomaž Pipan²:

Vprašanje prepoznavnosti grajenega prostora in razvoj metode za ugotavljanje arhitekturno pogojene prostorske identitete – MAPPI

DOI 10.15292/IU-CG.2023.11.022-030 | UDK 728.6:711.4:001.8 | POSLANO: 11/2023 | PREGLEDANO: 11/2023 | OBJAVLJENO: 12/2023
Organizacija: ¹ Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija, ² Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta, Slovenija

PDF

POVZETEK
Ni prostora brez ljudi in ni ljudi brez prostora. teorija o genius loci (duhu kraja) izpostavlja pomen prisotnosti prostorske identitete, saj je prav ta predpogoj oblikovanja zavedanja pripadnosti določeni skupnosti. Urbanistična teorija, ki obravnava morfološko sestavo grajenega prostora, se osredotoča na prepoznavanje obstoječih morfoloških vzorcev in se glede na različno stopnjo razvitosti miselnih doktrin, ali posameznih interpretacij raziskovalca, na te vzorce odziva. Po drugi strani se prostorsko-arhitekturna teorija gestalt osredotoča na pomen posameznega delca in njegovega vpliva na druge gradnike znotraj prostorskega konteksta. Pojavlja se vprašanje odnosa med vzorci grajenega prostora in njih posameznih gradnikov; odnosa med urbano kompozicijo in posamezno arhitekturo - stavbami. S ciljem prepleta teh dveh nivojev branja prostora je bila opredeljena Metoda za ugotavljanje Arhitekturno Pogojene Prostorske Identitete (MAPPI). Z metodo MAPPI sistematično spremljamo in preverjamo kvalitativne in kvantitativne podatke o stavbi / naselju. Preplet dveh nivojev in raznolikost preverjanja podatkov ponuja drugačen pogled na soodvisnost med stavbo / naseljem, iz česar izhaja možnost določanja prostorsko pogojene identitete. To je moč doseči s pomočjo prepoznave sodobnih trendov arhitekturne identitete in prepoznanih ključnih sprememb v zadnjih desetletij, kot tudi na podlagi obstoječih klasifikacij arhitekturne tipologije. Na ta način je mogoče na novo opredeliti naselbinske in arhitekturne tipologije, njihove značilnosti in njihovo prostorsko distribucija. Raznolika orodja, ki so uporabljena v metodi MAPPI, so zasnovana na način, da z delno avtomatizacijo in preko sintetizacije podatkov, olajšajo določanje zaključenih prostorskih celot. Uporabnost orodij in metode MAPPI je bila preverjena na primeru naselja Prebold.

KLJUČNE BESEDE
morfologija, morfološki vzorci, arhitekturne tipologije, identiteta, Metoda za ugotavljanje arhitekturno pogojene prostorske identitete (MAPPI), Prebold

CELOTEN ČLANEK
https://iu-cg.org/paper/2023/IU-CG.2023.11.022-030.pdf (1.21 MB)

CITAT

Kopiraj citat v odložišče (APA stil)

VIRI IN LITERATURA:
Caniggia, G. (1963). Lettura di una Citta: Como. Rome: Centro Studi di Storia Urbanistica.
Cigoj Sitar, N., Gantar, D., Kozamernik, J., Mlakar, A. (2020): Priporočila za izdelavo krajinske zasnove. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije,
Drozg, V. (1995). Morfologija vaških naselij v Sloveniji. Geographica Slovenica 27. Ljubljana, Inštitut za geografijo.
Durjava, M. (1986). Načela oblikovanja slovenskih kmečkih naselij in ljudske arhitekture. Maribor: Mladinska knjiga.
Fikfak, A. (2007). Naselbinska kultura slovenskega podeželja-Goriška brda. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.
Fikfak, A., Grom, J. P., Lavtižar, K., Lazič, M., Novljan, T., Kušar, D., Nikšič, M., Gantar, D., Goršič, N., Koblar, S., Pipan, T., Švigelj, A. (2023). Arhitekturne tipologije in arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ciljno raziskovalni program "CRP 2021" v letu 2021-23. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: Urbanistični inštitut.
Fister, P. (1970). Naselbinske oblike od Jezerskega do Bitenj, v Kranjski zbornik, Kranj.
Fister, P., Boh-Pečnik, N., Debevec, L., Deu, Ž., Kavčič, M., Lah, L.  (1993a). Arhitekturne krajine in regije Slovenije (Vol. 2). Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje.
Fister, P., Boh-Pečnik, N., Deu, Ž., Lah, L.  (1993b). Glosar arhitekturne tipologije (Vol. 1). Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje.
Furman Oman, G., Furman Oman, M., J. Sedovnik (2013): Sodobna arhitekturna tipologija na Kozjanskem. Podčetrtek: Občina Podčetrtek in javni zavod Kozjanski park
Gantar, D., Goršič, N., Nikšič, M., Ravnikar, Ž., Štaut, L. (2020): Usmeritve za oblikovanje objektov, usmeritve za objekte za kratkotrajno bivanje: strokovne podlage za Občinski prostorski načrt občine Idrija. Končno poročilo. Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Gehl, J. (2010). Cities for people. Washington: Island Press.
Grabrijan, D., Grabrijan, N., Didek, Z., Didek, S. (1959). Kako je nastajala naša sodobna hiša. Ljubljana: Mladinska knjiga
Grom, J.P. (2022). Vpliv utrdbenih sistemov rapalske meje na razvoj prostora. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.
GURS (2022). Geodetska uprava Republike Slovenije. Https://egp.gu.gov.si/egp/ (4. 19. 2022)
Hudoklin, J., Selak, I., Simič, S. (2005). Ohranjanje prepoznavnosti slovenskih krajin; Podrobnejša pravila za urejanje prostora. Zaključno poročilo. Novo mesto, Acer d.o.o.
Ilešič, S. (1950). Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Karlovšek Debelak, M. idr. (1980).  Razvoj in urejanje vasi na Slovenskem. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS.
Konservatorski načrt za prenovo za del enote dediščine Idrija – mestno jedro, EŠD 182 in OPPN mestno jedro (2011). Ljubljana, Populus d.o.o.
Komelj, D. (1965). Pokrajina in arhitektura. Sinteza št. 3/1965.
Melik, A. (1960). Slovensko Primorje. Ljubljana: Slovenska matica.
Mušić, M. (1947). Obnova slovenske vasi, Celje: Družbe sv. Mohorja.
Norberg-Schulz, C. (1996). Genius loci: Towards a phenomenology of architecture. New York: Rizzoli.
Pogačnik, A. (1996). Varstvo in usmerjanje oblikovne podobe slovenskih mest. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje.
Ravbar, M. (1988). Novejši razvoj naselij v Radovljiški kotlini. v: Využití moderních metod pro geografický výzkum životního prostředí: sbornik referátu z 1. československo-jugoslávského semináře konaného v Brně 18.-24. května 1987, Zbornik Praci 18, tipkopis na IGU, Brno, Str. 135-152.
Sedlar, S. (1974). Vpliv urbanizacije na podobo in strukturo podeželskih mestnih naselij v Sloveniji. Ljubljana: FAGG.
SPRS (2004). Strategija prostorskega razvoja Slovenije: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj. http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/sprs_slo.pdfy (4. 19. 2022)
Usmeritve za postavitev in oblikovanje objektov: Priloga OPN Črnomelj (2018): Acer Novo mesto.