IGRA USTVARJALNOSTI

Aleš Švigelj¹, Marko Lazić², Alenka Fikfak¹, Tomaž Novljan¹:

Ali stavbna identiteta še obstaja? Je potrebno stavbno identiteto redefinirati?

DOI 10.15292/IU-CG.2023.11.040-047 | UDK 728.6:711.4(497.4Prebold) | POSLANO: 10/2023 | PREGLEDANO: 11/2023 | OBJAVLJENO: 12/2023
Organizacija: ¹ Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija , ² Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija

PDF

POVZETEK
V članku je predstavljena vsebina o redefiniciji kontinuitete in prepoznavnosti elementov stavbne identitete pri novejših gradnjah, v kontekstu arhitekturnih regij in krajin, ki jih je v 90-ih letih prejšnjega stoletja določil prof. Peter Fister. Zaradi množičnosti »samograditeljskih« posegov v 80-ih se je kontinuiteta prenosa tradicionalnih elementov stavbne dediščine na novogradnje prekinila – tako na nivoju posamezne stavbe kot tudi na nivoju naselja. V članku je opisan postopek odkrivanja in, s pomočjo sodobnih programskih orodij, vrednotenja tistih primerov novejših gradenj, pri katerih je bilo, kljub vplivom različnih trendov, mogoče prepoznati ohranitev tradicionalnih nosilcev stavbne identitete. Raziskava na nivoju naselja in stavbe je bila opravljena na območju Prebolda v Savinjsko-kozjanski arhitekturni regiji, v študiji posameznih stavb pa so bili vključeni primeri dobre prakse iz celotnega območja Slovenije. Hkrati so bili vsebinsko nadgrajeni Fistrovi »popisni kartoni«, ki sedaj bolj sistematično opredeljujejo lego stavbe znotraj naselja, ter njene volumetrične in ploskovne likovne elemente, ki so nosilci identitete.

KLJUČNE BESEDE
identiteta, arhitektura, stavbarstvo, arhitekturna krajina in regija, »popisni karton«

CELOTEN ČLANEK
https://iu-cg.org/paper/2023/IU-CG.2023.11.040-047.pdf (0.67 MB)

CITAT

Kopiraj citat v odložišče (APA stil)

VIRI IN LITERATURA:
Butina-Watson, G. (1997). Izgrajevanje lokalne in regionalne identitete. Urbani izziv, številka 32/33, str. 3-8+119-121.   https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TPD3PX5B
Fikfak, A. (2007). Naselbinska kultura slovenskega podeželja - Goriška brda. Fakulteta za arhitekturo.
Fikfak, A. , Grom, J. P., Lavtižar, K., Lazič, M., Novljan, T., Kušar, D., Nikšič, M., Gantar, D., Goršič, N., Koblar, S., Pipan, T., Švigelj, A. (2023). Arhitekturne tipologije in arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ciljno raziskovalni program "CRP 2021" v letu 2021-23. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: Urbanistični inštitut.
Fister, P. (1993a). Arhitekturne krajine in regije Slovenije (Vol. 2). Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje.
Fister, P. (1993b). Glosar arhitekturne tipologije (Vol. 1). Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje.
Grom, J. P., Mikša, P., Fikfak, A. (2021). Pomen rapalske meje in vpliv na morfološki razvoj Idrije in Žirov. Annales – Anali za istrske in mediteranske študije, 31(1), str. 117–134. https://doi.org/10.19233/ASHS.2021.08
Hough, M. (1990). Out of place: Restoring identity to the regional landscape. Yale University press.
Lefaivre, L., in Tzonis, A. (2003). Critical regionalism: Architecture and identity in a globalized world. Prestel.
Norberg-Schulz, C. (1980). Genius Loci: Pasesaggio, Ambiente, Architettura. Milano: Electa Editrice.
Oliveira, V. (2016). Urban Morphology. An Introduction to the Study of the Physical Form of Cities. Springer.
Oliveira, V. (ur.) (2018). Teaching urban morphology. Cham: Springer International Publishing.
Žižič, B. (ur.) (2017). Arhitektura za ljudi. Arhitekturna politika Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo RS.