Igra ustvarjalnosti


teorija in praksa urejanja prostora | številka 3 | leto 2015 | ISSN 2350-3637

Uvodnik

Alenka Fikfak1, Alma Zavodnik Lamovšek2: Tretja številka

1 Glavna urednica / UL FA, 2 Glavna urednica / UL FGG
Tretja številka revije Igra ustvarjalnosti je sestavljena iz treh delov. Prvi del je tematski in se nanaša na vprašanje teorije prek kompozicijskih sistemov (ang. 'theory by design systems'), ki so si ga zastavili tematski uredniki. Več o tematskem delu lahko preberete v naslednjem uvodniku. Drugi del je namenjen širšemu naboru prispevkov, ki pa so tudi tokrat prispeli predvsem iz vrst mladih, ki se šele preizkušajo na svoji raziskovalni poti. Teme, ki jih obravnavajo so raznolike in kažejo na zelo različne vsebine in področja grajenega okolja. Ne glede na njihovo raznolikost pa je vsem skupno, da iščejo nove ali preizkušajo stare metodološke pristope na nov, svež način.

Prva dva prispevka tako obravanavata različne metodološke pristope k planiranju (Jernej Vidmar, Janez Koželj, Prilagodljivi urbanizem: pristop s parametričnimi kartami in Jošt Berčič, Stanje na področju vključevanja javnosti v prostorsko načrtovanje v Evropski uniji: vključevanje javnosti v prostorsko načrtovanje med teorijo in prakso). Sledita dva prispevka, ki obravnavata vedno aktualno temo mestne prenove in v predlaganih rešitvah vpeljeta tudi možne finančne instrumente (Maurizio Bradaschia, Staro pristanišče mesta Trst: Stoletje projektov in predlogov za nerešen problem, Kristijan Lavtižar, Ilka Čerpes, John Nash: Regent street: mestna prenova s kraljevo pomočjo). Sledi izrazito načrtovalska tema umeščanja kolesarske poti v urbani krajini (Polonca Andrejčič Mušič, Ilka Čerpes). Zadnja dva prispevka, pa se podrobno ukvarjata s konstrukcijami rešitvami. Prvi na ravni stavb (Andrej Mahovič, Tipologija premičnih strešnih konstrukcij stadionov in športnih dvoran), drugi, na ravni infrastrukturnih objektov pa se nanaša na oceno stanja železniških jeklenih mostov s pregledom metodologij za oceno preostale življenjske dobe (Rus Gašper, Saje Samo, Šmid Gašper, Klun Martin, Lombar Jernej Nejc, Ratej Jan, Weiss Simon, Demšar Nejc, Cvenkel Gašper, Cvenkel Anže).

Zadnji prispevek je neposredno povezan tudi s tretjim delom tokratne številke, ki je kot vedno namenjen predstavitvam natečajev, delavnic ter rezultatov drugega projektnega dela, saj izhaja iz študentskega projekta »Po kreativni poti do praktičnih znanj«. V tem delu je namreč na kratko predstavljenih še nekaj tovrstnih projektov, ki jih je s pomočjo Evropske unije financiralo Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport Republike Slovenije. Gre za vrsto zanimivih predstavitev, v katerih so študentje na različne prostorske izzive odgovarjali skozi projektno delo in ob pomoči mentorjev iz akademske sfere in poslovnega okolja. Tudi tokrat ste iskreno povabljeni k branju in pisanju novih prispevkom za naslednjo, četrto številko revije IU_CG, ki bo tokrat obarvana bolj urbanistično in prostorsko planersko.

Cristian Suau1, Saja Kosanović2, Carmelo Zappulla3: TEORIJA PREK KOMPOZICIJSKIH SISTEMOV*

1 Univerza Strathclyde, Oddelek za arhitekturo, Velika Britanija, 2 Univerza v Prištini, Tehnična fakulteta, Oddelek za arhitekturo, Kosovska Mitrovica, Kosovo, 3 Institute for Advanced Architecture of Catalonia, Španija
* (ang. THEORY BY DESIGN SYSTEMS)
“Vsi biološki sistemi (organizmi in družbene ali ekološke organizacije organizmov) so se sposobni prilagajati na spremembe. Toda to prilagajanje ima več oblik, npr. odziv, učenje, ekološko nasledstvo, biološka in kulturna evolucija – glede na velikost in kompleksnost sistema, ki je predmet obravnave. Prilagajanje na spremembe je, ne glede na sistem, odvisno od povratnih zank, ki jih zagotavljajo tako naravni izbor kot tudi posamezne okrepitve. Zato morata biti povsod prisotna proces poskusa in napake ter mehanizem primerjave.” (Bateson, 1972)

Na oblikovanje so vedno vplivali zunanji pogoji. Okvir preoblikovanja in vse večja zapletenost oblikovanja se odražata v proizvodih. Ko razvoj kompleksnosti doseže svoj vrhunec, načrtovalec opusti redukcijske in slabo delujoče načrte ter togo in razdrobljeno razmišljanje, kjer je vse razbito na koščke, in sprejme novo zasnovano znanje in delovanje, ki omogočata abstraktne, naprednejše in randomizirane razlage konteksta. Razumevanje projektiranja tako presega poenostavljene, linearne razlage.

Celovitost je odnos do razumevanja sveta v vsej njegovi kompleksnosti občutljivih medsebojnih odnosov. Oblikovanje je neločljivi del celote. Sprememba paradigme ni antropocentrična; človeštva ne ločuje od drugih vrst in narave, temveč ga vključuje v naravni sistem. Zato moramo oblikovanje razumeti kot del naravnega sistema in vzpostaviti širše razumevanje njegovega odnosa do okolja. Geometrični, prostorski, umetniški in funkcionalni vidiki skupaj predstavljajo izhodišče oblikovanja. Poleg tega na proces vplivajo zunanji dejavniki, tj. družbeni, okoljski in ekonomski pogoji. Oblikovanje je vedno rezultat prizadevanj, da bi notranji in zunanji dejavniki delovali vzajemno. Če je oblikovanje sistem med seboj povezanih značilnosti, potem se moramo zavedati, kako pomemben je razvoj novih oblikovalskih orodij, ki nam pomagajo pri reševanju njegove kompleksnosti. V oblikovanju je pomembna sposobnost soočanja z družbenimi, okoljskimi in ekonomskimi vprašanji. Ali smo sposobni izvesti projekt, ki uspešno združuje estetske in tehnične značilnosti z okoljsko in družbeno kompleksnostjo? Kako se posamezni projekti prilagajajo nelinearni dinamiki vseh sprememb? Kako vzpostaviti ravnotežje med potrebo po trajanju ter vse hitrejšim preobrazbam na splošno? Ali lahko projekt simulira kompleksni razvoj in izboljšanje naravnega sistema? Ali v tej simulaciji »ljudsko« pomeni več kot le nostalgični spomin?



ZAKAJ POSEBNA ŠTEVILKA O TEORIJI PREK KOMPOZICIJSKIH SISTEMOV?

Kompozicijski sistemi prepoznavajo ovire, omejitve in potenciale z raziskovanjem ogroženih okolij ali okolij z vizijo, nizke in pametne tehnologije ter zahtevnih pravil prostorske igre. Kompozicijski sistemi, za katere je značilno sistemsko razmišljanje, prilagodljivost in igralnost, raziskujejo nove zmogljivosti prostorskih sistemov za ustvarjanje novih in alternativnih scenarijev bivanja prek političnih gibanj, ekoloških popravil, okoljskih sinergij in strukturnih gibanj. Ker kompozicijski sistemi temeljijo na eksperimentalizmu – torej so usmerjeni v prihodnost, ne v preteklost – se ves čas soočajo z nedoločnostjo.



CILJI IN VSEBINE

Članki, ki so del te posebne številke revije Igra ustvarjalnosti, ponujajo razmislek o pojavnih oblikah ponovnega odkrivanja oblikovanja v grajenem okolju; podpirajo proces projektiranja v kontekstu prakse v primerjavi z akademskim svetom; premostijo prepad med radikalnim delom, sistemi povezovanja in projektiranja; razširjajo zavedanje o univerzalnem oblikovanju, pristopu »vsi smo oblikovalci«, odprti arhitekturi in sistemskem razmišljanju; izboljšajo atribute vpogleda, razumevanja in poznavanja celotnega načrtovanja kot radikalne proizvodnje, ki temelji na procesih; in raziskujejo dialog med kognitivnimi in čutnimi izkušnjami kompozicijskih sistemov v odprtem projektiranju.



PREGLED ČLANKOV

Razprava o koristih sodobnega pedagoškega sinergijskega formata, ki jo predstavlja Olga Ioannou, vključuje tako učenje prek spleta kot učenje v učilnici, ki je slikovito podprto z ugotovitvami eksperimentalnega predmeta Metodologija arhitekturnega oblikovanja, ki se je izvajal lani spomladi na Nacionalni tehniški univerzi v Atenah. Avtorica pokaže potrebo po ponovnem oblikovanju predmetov arhitekturnega projektiranja z uvedbo novih spremenljivk učenja ter s spreminjanjem obstoječih.



Avtor Velimir Stojanović v svojem prispevku razišče vzroke in posledice ciklusa sprememb urbane morfologije v urbani teoriji in praksi. Ciklusi sprememb v urbani morfologiji imajo zgodovinsko razsežnost, ki vpliva na spremembe preteklih in sedanjih morfoloških pogojev. Pri tem avtor razloži odtujitev tokov in trendov preteklega obdobja. Minas Bakalchev in soavtorji Sasha Tasic, Violeta Bakalchev in Mitko Hadzi Pulja analizirajo pojav urbanih linij kot sistemov, ki povzročajo soodvisnost, vzajemno pogojenost in zaviranje, ter pri tem ugotavljajo določeno logiko nadzora. Članek predlaga projektne strategije iz arhitekturnega studia »Residential Transformations«, ki je akademski odgovor na obravnavano temo. Vrhunec posebne številke 'Teorija prek kompozicijskih sistemov' je pregled, v katerem avtor Maurizio Bradaschia predstavi odnos med projektom in teorijo v vidikih, ki označujejo večja gibanja zgodovinskega mišljenja; te paradigme so koristne za usmerjanje znanstvenega raziskovanja in vseh drugih vrst raziskovanja.

 
Viri in literatura:
Bateson, G. (1972). Steps to an Ecology of Mind.San Francisco: Chandler Pub. Co.

Tematski članki "Theory by Design"

Maurizio Bradaschia:
Definicija programa, ki opisuje arhitekturni projekt
Creative Commons License Strokovni članek IU/CG, 3/2015, 14-23. http://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2015.03.014-023

Minas Bakalchev, Sasha Tasic, Violeta Bakalchev, Mitko Hadzi Pulja:
Linije
Creative Commons License IU/CG, 3/2015, 24-29. http://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2015.03.024-029

Velimir Stojanović:
Vzroki in posledice ciklusa sprememb v urbani morfologiji: urbana teorija in praksa
Creative Commons License IU/CG, 3/2015, 38-43. http://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2015.03.038-043

Članki

Jernej Vidmar, Janez Koželj:
Prilagodljivi urbanizem: pristop s parametričnimi kartami
Creative Commons License IU/CG, 3/2015, 44-52. http://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2015.03.044-052

Andrej Mahovič:
Tipologija premičnih strešnih konstrukcij stadionov in športnih dvoran
Creative Commons License IU/CG, 3/2015, 90-99. http://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2015.03.090-099

Tematski članki "Theory by Design"

Cristian Suau:
Mobileland© vrt: radikalna igra v krajini
Creative Commons License IU/CG, 3/2015, 106-114. http://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2015.03.106-114

Projekti, delavnice in predstavitve

DELAVNICE Arhitekturne, urbanistične in planerske delavnice
Ograje in ograjni elementi stran 108
Prenova nadstreška in vhodne avle Fakultete za elektrotehniko UnIverze v Ljubljani stran 110
Predstavitev SEUL seminarja – urbana ekologija stran 112
Razvojni potenciali podeželskih območij in celovita prenova vasi – Istra 2015 stran 114
Stanford, Tečaj globalnega timskega dela AEC 2015 stran 116
Virtualna delavnica Slovenia – Puerto Rico 2015 stran 118
ŠTUDENTSKA DELAVNICA LOG POD MANGARTOM stran 120
PREDSTAVITVE
2. mednarodna akademska konferenca Mesta in tehnologije 2015: V korak s sodobnimi tehnologijami do zdravih mest stran 127
PROJEKTI
Po kreativni poti do praktičnih znanj: Raziskovanje procesa managementa: potencial trženja trajnostnega turizma v Ljubljani stran 130
Po kreativni poti do praktičnih znanj: Načrtovanje kolesarske in sprehajalne poti v Občini Šentrupert stran 132
Po kreativni poti do praktičnih znanj: Inovativni pristopi izdelave prikazov prostora in analiza otroškega dojemanja le-teh stran 134
Po kreativni poti do praktičnih znanj: Ocena stanja železniških jeklenih mostov s pregledom metodologij za oceno preostale življenjske dobe stran 136
Po kreativni poti do praktičnih znanj: Potenciali, možnosti in preobrazbe urbanih območij v transformaciji - oblikovanje scenarijev razvoja stran 138
Po kreativni poti do praktičnega znanja: Super mikroklima v bivanjskem prostoru stran 140
Po kreativni poti do praktičnega znanja: Pilotna študija umestitve in oblikovanja števca za kolesarje stran 142


CELOTNA REVIJA
PDF datoteka - 4.22M