CREATIVITY GAME


Theory and Practice of Spatial Planning | Number 4 | Year 2016 | ISSN 2350-3637

Tomaž Biščak:

Multistage Method of Determining the Development of Rural Settlements

Creative Commons License DOI 10.15292/IU-CG.2016.04.038-045 | UDK 711.3 | SUBMITTED: 07/2016 | REVISED: 08/2019 | PUBLISHED: 10/2016
Author's affiliation: Ljubljana, Slovenia



ABSTRACT
Rural settlements and their areas of influence differ. Their origin and development are the results of various environmental, social and economic factors. Development features, interlacement of factors and integration into the natural and cultural landscape and the wider regional context ensure each settlement its own character. Accordingly, the rural settlements and their areas of influence (sociotopes, submicroregions) should be treated as unique forms. Based on this, we present the multistage method of determining the development of rural settlements, which analytically and systematically simply emphasises the studied environmental and social indexes, which are defined and evaluated for the treated settlement and its area of influence (sociotope and submicroregion) according to the following criteria: identity, vitality-functionality and changeability. The analysis of the development stages bases on the study of morphological structure of the elements, patterns and shapes of rural settlements in the past, and is helpful in the execution of the developmental directives in the future. SWOT analysis together with thoughtful analytical work set a good enough starting point for the strategic and construction planning and development directing.

KEYWORDS
rural settlements, multiphase method, analysis, indexes, criteria, evaluation

FULL ARTICLE
https://www.iu-cg.org/paper/2016/IU_CG_04-2016_biscak.pdf (0.1 MB)

CITATION
Biščak, T. (2016). Multistage Method of Determining the Development of Rural Settlements. Igra ustvarjalnosti - Creativity Game, (4), 38-45. https://doi.org/10.15292/IU-CG.2016.04.038-045

Copy citation to clipboard (APA style)

LITERATURE AND SOURCES:
Ažman Momirski, L., Kladnik, D. (2009). Preobrazba podeželske kulturne pokrajine v Sloveniji, Ljubljana, ZRC: 127-128, 133-135, 140-144.
Banfi-Škrbec, S. (1997). Identiteta vasi Podpeč – idejni projekt preureditve vaškega središča. Diplomska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo (samozaložba S. Banfi-Škrbec): 40 f.
Barbič, A. (2005). Izzivi in priložnosti podeželja. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, Založba FDV: 15-40, 81-100.
Bole, D., Petek, F., Ravbar, M., Repolusk, P., Topole, M. (2007). Spremembe pozidanih zemljišč v slovenskih podeželskih naseljih. Ljubljana, Georitem 5: 14-24, 30-46, 139-141.
Borko, S., Drozg, V. (2011). Merjenje razpršenosti poselitve. Ljubljana, Revija za geografijo 6-2: 99-110.
Crnič, M., Grom, J., Fikfak, A. (2013). Centralni prostor občinskega središča: raziskovanje kazalnikov grajenega prostora v manjših naseljih. V: Fikfak, A. (ur.), Zavodnik Lamovšek, A. (ur.). Igra ustvarjalnosti. Teorija in praksa urejanja prostora 1: 96-106.
ESPON 1.4.1., (2006). The Role of Small and Medium-Sized Towns (SMESTO). Final Report. Projekt EU programa ESPON 2000-2006: 13-435. http://www.espon.eu/export/sites/default/Documents/Projects/ESPON2006Projects/StudiesScientificSupportProjects/SmallMediumCities/fr-1.4.1_revised-full.pdf (Pridobljeno 30.7.2014)
European Commision, 2013. Rural Development in the European Union-Statistical and economic information Report 2013. Directorate General for Agriculture and Rural Development: 11-292.
Fister, P., Boh-Pečnik, N., Deu, Ž., Lah, L., Kavčič, M. (1993). Glosar arhitekturne tipologije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje: 3-39.
Harej, M. (2012). Odnosi med mestnimi in podeželskimi območji v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (samozaložba M. Harej): 30-57.
Kladnik, D., Ravbar, M. (2003). Členitev slovenskega podeželja. Geografija Slovenije 8. Ljubljana, Založba ZRC: 48-137.
Kos, D. (2002). Praktična sociologija za načrtovalce in urejevalce prostora. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede: 16-21.
Krevs, M., Kušar, S., Štepec, M., Peternel, T., Benčina, T., Lubi, G., Čok, D., Urankar, K. (2003). Kvantitativna opredelitev pojmov strnjenost naselja in razpršena poselitev. Projektno delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo: 3-22.
Lynch, K. (1960). The Image of the City. Cambridge Massachussettes, MIT Press: 1-194.
Perc, T. (2010). Kakovost življenja in identiteta vasi kot dejavnika obnove vaških jeder. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo (samozaložba T. Perc): 15-20.
Pogačnik, A. (1988). Kvantitativne metode v prostorskem in urbanističnem planiranju. Univerzitetni učbenik. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo: 168 str.
Pogačnik, A., Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S., Konjar, M., Soss, K. (2011). Večkriterijska ocena modelov funkcionalnih regij in predlog regionalizacije Slovenije. 2011. V: Zavodnik Lamovšek, A. (ur.). Funkcionalne regije – izziv prihodnjega razvoja Slovenije. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 67-75.
Ravbar, M. (2001). Kriteriji za določitev poselitvenih območij, teze in predlog nabora indikatorjev. Ljubljana, Tipkopis, Inštitut za geografijo.
Režek, J. (2007). Sistem kazalcev za spremljanje prostorskega razvoja v Evropski uniji in stanje v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (samozaložba J. Režek): 4, 34-35, 37, 53, 97, 103.
Vahtar, M. (1991). Krajina kot izhodišče za zasnovo grajenih in drugih ustvarjenih prvin ali kako zavarovati pozitivne komponente identitete prostora in jih z načrtovanjem še poudariti. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Šola za arhitetkturo: 1-265.
Weber, A., Strade, A., Schon, K. P. (2000). Synthetic analysis of selected indicators for the spatial differentiation of the EU territory. BBR, National Focal Point of Germany: 5-7, 24.