IGRA USTVARJALNOSTI

Gregor Čok¹, Mojca Furman Oman²:

Delo na domu kot prostorski pojav – arhitekturni in urbanistični vidik regulacije dela na domu

DOI 10.15292/IU-CG.2019.07.038-045 | UDK 331.103:72 | POSLANO: 9/2019 | PREGLEDANO: 9/2019 | OBJAVLJENO: 10/2019
Organizacija: ¹ Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija, ² Metro SR, Zavod za prostor Savinjske regije Celje, Slovenija

PDF

POVZETEK
Delo na domu je v Sloveniji tradicionalno prisotna prostorska paradigma s številnimi pozitivnimi vplivi na družbeni razvoj. V članku so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila usmerjena v analizo pojavnih oblik, obstoječih regulativnih instrumentov in opredelitev ukrepov za izboljšanje stanja na področju njegove prostorske regulacije. Delo na domu se pojavlja v širokem spektru prostorskih rešitev, od manjših prezidav ali prizidkov do umeščanja velikih stavbnih volumnov v strukturo naselja. Primerjalno s poslovanjem v gospodarski coni se njegove prednosti zrcalijo v redukciji stroškov dela in bivanja ter v mobilizaciji lastniških nepremičninskih kapacitet. Med negativne posledice pa sodijo zlasti povečan tovorni promet, hrup in uvajanje tipologije poslovnih stavb v morfološko zaključena stanovanjska območja. S tem se zmanjšuje antropogena kvaliteta bivalnega okolja in potencialna vrednost nepremičnin. Obstoječi prostorski akti v večini primerov določajo preohlapne pogoje za arhitekturno in urbanistično preoblikovanje stanovanjskih stavb in prisotnost odprtih deponij surovin, izdelkov in tehnoloških odpadkov. Poleg robnih vrednosti hrupa, emisij in drugih vplivov, ki jih določajo formalni normativi, je treba prepoznati tudi vizualni učinek modificiranih stavb in kumulativne vplive na širše bivalno okolje. Na ravni prostorskega planiranja je treba opredeliti ustrezno politiko glede razvojnega pomena in obsega dela na domu v posamezni enoti urejanja prostora. Na izvedbeni pa učinkovite projektne pogoje za razvoj kvalitetnih funkcionalnih in oblikovnih rešitev, ki bodo vključevale racionalnost posega v prostor in njegovo sprejemljivost v kontekstu lokalne skupnosti.

KLJUČNE BESEDE
Delo na domu, prostorske oblike, regulacija, prostorski akti, vplivi na okolje

CELOTEN ČLANEK
https://iu-cg.org/paper/2019/IU-CG.2019.07.038-045.pdf (1.1 MB)

CITAT

Kopiraj citat v odložišče (APA stil)

VIRI IN LITERATURA:
Beck, U. (1992). Risk Society – Towards a New Modernity. London: Sage.
Bird, B., Welsch, H., Astrachan, J.H., & Pistrui D. (2002). Family business research: The evolution of an academic field. Family Business Review, 15 (4), 337–350. https://doi.org/10.1111/j.1741-6248.2002.00337.x
Čok, G. (2005). Preoblikovanje stanovanjskih objektov za potrebe družinskega podjetništva = Transformation of residential buildings for family enterpreneurial needs. AR, 2005/1, 36-39.
Čok, G.; Kavaš, D.; Košak, M.; Čok, M. (2007.). Delo in turizem na domu - Strokovne podlage za pripravo OPN Piran. Lokev: U-M-A.
Čok, G., Furman Oman, M., Tufegdžić, A., Mlinarič, T., Turina, A., Judež, A., Glavič, J., Cerar, K., Štaut, L., Križaj, U., Juvan, R. (2019). Študentski inovativni projekti za družbeno korist (ŠIPK) 2016 - 2020, Prostorske rešitve za organizacijo dela na domu v Savinjski regiji: zaključni elaborat. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.
Downey L., Van Willigen M. (2005). Environmental stressors: the mental health impacts of living near industrial activity. Journal of Healt and Social Behavior, 46 (3), 289-305. https://doi.org/10.1177/002214650504600306
Felstead, A., Jewson, N. (2000). In Work, At Home. Towards an understanding of homeworking. London: Routledge.
Haddon, L., Lewis, A. (1994). The experience of teleworking: An annotated review. The International Journal of Human Resource Management, 5 (1),193-223. https://doi.org/10.1080/09585199400000010
Kavaš, D., Koman, K., Stare, M,, Rojec, M. (2013.). Analiza poslovnih con v Sloveniji z vidika tujih investitorjev in identifikacija za tuje investitorje najprimernejših poslovnih con. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja.
Kärrholm, M. (2013). Building type production and eve­ryday life: Rethinking building types through actor-network theory and object-oriented philosophy. Environment and Planning D Society and Space, (31), 1109-1124. https://journals.sagepub.com/doi/10.1068/d15312
Koch, D. (2014). Changing building typologies: The typological question and the formal basis of architecture. The Journal of Space Syntax. 5 (2), 168-189. Accessed on 10 September 2019: http://joss.bartlett.ucl.ac.uk/journal/index.php/joss/article/view/208
Kos, D. (1990). Združevanje dela in bivanja. Ljubljana: Teorija in praksa. 27 (1-2).
Potočnik Slavič, I. (2010). Geografski vidik obrtno-poslovnih con na slovenskem podeželju. IB revija za strokovna in metodološka vprašanja gospodarskega, prostorskega in socialnega razvoja Slovenije. 44 (1), 43-55. Accessed on 10 September 2019: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QU0WKFMU/9ebe8437-f240-4546-b9b4-cd5a832dfbaf/PDF
Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17 – ZUreP-2).
Sitar, M., Bošnjak, A., Lobnik, U., Čelig, D., Lesnik, Š., Pogačar, K. (2002). Gospodarske cone in prostorski razvoj Slovenije. Maribor: Fakulteta za gradbeništvo.
Toffler, A. (1981). The Third Wave. London: Pan Books.
Wapshott, R., Mallett, O. (2012). The spatial implications of homeworking: A lefebvrian approach to the rewards and challenges of home-based work. Organization. 19 (1), 63-79. https://doi.org/10.1177/1350508411405376
Zupan, B. (2010). Izzivi nasledstva v družinskih podjetjih. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Accessed on 10 September 2019: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=14681