IGRA USTVARJALNOSTI


Teorija in praksa urejanja prostora | Number 6 | Year 2018 | ISSN 2350-3637

Peter Mikša1, Matija Zorn2

Nacionalno 'markiranje' slovenskih gora pred prvo svetovno vojno

DOI 10.15292/IU-CG.2018.06.022-029 | UDK 728.5 (234.323.6) | POSLANO: 9/2018 | PREGLEDANO: 10/2019 | OBJAVLJENO: 11/2018
Organizacija: 1 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Slovenija , 2 ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Slovenija

POVZETEK
Slovenske gore so v drugi polovici 19. stoletja postajale vedno bolj obiskane. S krepitvijo meščanstva in industrijske družbe je namreč vse več ljudi imelo čas (»prosti čas«) za njihovo obiskovanje. Je pa to bil tudi čas po pomladi narodov (1848), ko pride do afirmacije slovenstva in uveljavljanja nacionalnih teženj. Z obiskovanjem gora so se nacionalne težnje prenesle iz mest tudi v visokogorje in so se kazale zlasti v obliki tekme za osvajanje vrhov, gradnjo poti in koč. Planinstvo je postalo orodje za simbolno prilaščanje gora. Lahko bi rekli, da je šlo za tekmo pri »markiranju« gora. Osrednje območje te »tekme« so bile Julijske Alpe, zlasti njihov osrednji del, Triglavsko pogorje. Od zadnje četrtine 19. stoletja sta bili pri »markiranju« glavni dve nemški organizaciji (na Slovenskem sta bili s svojimi podružnicami prisotni od leta 1874), Nemško-avstrijsko planinsko društvo (DÖAV) in Avstrijski turistovski klub (ÖTC). Skupaj sta razvijali mrežo zavetišč in gorskih poti, ki sta jih markirali izključno z nemškimi napisi (kažipotne table, imena koč itd.). Proti koncu 19. stoletja (1893) so tudi Slovenci ustanovili svoje Slovensko planinsko društvo (SPD) ter se s tem uprli nemškemu markiranju. Z uporabo slovenskih imen, gradnjo poti, drugačnim načinom označevanja poti ter gradnjo slovenskih koč so želeli Nemce onemogočiti pri prisvajanju gora, ki so jih smatrali za slovenske. Izbruhnilo je tekmovanje v gradnji planinske infrastrukture, ki je prešlo tudi v medsebojno obračunavanje. Slednje je obsegalo uničevanje imetja, pa tudi fizične spopade, ki so bili kmalu poimenovani kot »boj za gore«. Največji uspeh slovenske strani je bil nakup vrha Triglava (1895), kjer je župnik Jakob Aljaž postavil stolp – najvišjo slovensko markacijo.

KLJUČNE BESEDE
Triglav, planinstvo, markiranje prostora, gradnje koč, Slovensko planinsko društvo, Nemško-avstrijsko planinsko društvo

CELOTEN ČLANEK
https://iu-cg.org/paper/2018/IU_CG_06-2018_miksa.pdf (0 MB)

CITAT
Mikša, P., Zorn, M. (2018). Nacionalno 'markiranje' slovenskih gora pred prvo svetovno vojno. Igra Ustvarjalnosti - Creativity Game, 6/2018, 22-29. https://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2018.06.022-029

VIRI IN LITERATURA:
Aljaž, J. (1922). Planinski spomini. Planinski vestnik, Vol. 22, No. 6, p. 81–86.
Aljaž, J. (1923). Oris mojega življenja. Planinski vestnik, Vol. 23, No. 10, p. 145–148.
Debelak-Deržaj, , M. M. (1948). Kronika Triglava. Planinski vestnik, Vol. 48, No. 11-12, p. 336–345.
Debelak-Deržaj, M. M. (1949). Kronika Triglava. Planinski vestnik, Vol. 49, No. 2, p. 45–55.
Dobnik, J. (1992). Gradnja planinskih koč. In: Rapoša, K. (ed.): Stoletje v gorah (p. 145–170). Ljubljana: Cankarjeva založba.
Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens seit der Neugründung im Jahre 1881 (1901). Ljubljana: Section Krain des deutschen und österreichischen Alpenvereines.
Hoch hinaus! Wege und Hutten in den Alpen, Band 2 (2016). Köln: Böhlau.
Kristan, S. (1993). V gore …: izletništvo, pohodništvo, gorništvo. Radovljica: Didakta.
Letopis Planinske zveze Slovenije 2017 (2017). Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.
Lovšin, E. (1944). V Triglavu in v njegovi soseščini. Ljubljana: Slovensko planinsko društvo.
Mazi, V. (1958). Koledarske beležke iz našega planinstva. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.
Mikša, P. (2011). Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne. Zgodovina za vse, Vol. 18, No. 2, p. 59–69.
Mikša, P. (2014). Čigavi bodo Triglav in druge slovenske gore: spor med Slovenci in Nemci v planinstvu. Planinski vestnik, Vol. 114, No. 5, p. 8–10.
Mikša, P. (2015). »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga«: Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju. Zgodovinski časopis, Vol. 69, No. 1-2, p. 112–123.
Mikša, P. (2017). Triglav in Jakob Aljaž. Ljubljana: Viharnik.
Mikša, P. (2018). Kako je Triglav pristal v grbu Republike Slovenije. In: Zorn, M., Mikša, P., Lačen-Benedičič, I. Ogrin, M., Kunstelj, A. M. (eds.): Triglav 240 (p. 15–28). Ljubljana: Založba ZRC.
Mikša, P., Ajlec, K. (2015). Slovensko planinstvo. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.
Mikša, P., Ogrin, M., Glojek, K. (2017). Od kod gorska identiteta Slovencev? Geografski obzornik, Vol. 64, No. 3-4, p. 10–28.
Mikša, P., Vehar, M. (2016). Kredar’ca: ob 120-letnici postavitve prve koče pod Triglavom. Ljubljana: Planinsko društvo Ljubljana-Matica.
Mikša, P., Zorn, M. (2016). The beginnings of the research of Slovenian Alps. Geografski vestnik, Vol. 88, No. 2, p. 103–131. https://doi.org/10.3986/GV88206
Mikša, P., Zorn, M. (2018). The »battle« for the mountains: Germans versus Slovenes in the South-Eastern Alps in the late 19th and early 20th century. Advances in Environmental Research, Vol. 65, p. 199–227.
Mlakar, J. (1953a). Jakob Aljaž, triglavski župnik. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.
Mlakar, J. (1953b). 60 let slovenskega planinstva. Planinski vestnik, Vol. 53, No. 5, p. 209–221.
Od Triglavskega podnožja (1887). Slovenec, Vol. 15, No. 175 (August 4, 1887), p. 3.
Pirjevec, A. (1925). Dežman, Karel (1821–1889). In: Slovenski bijografski leksikon, 1. zvezek (p. 131–135). Ljubljana, Zadružna gospodarska banka.
Ravnihar, M., Dolar, N., Dolar, M. (ur.) (2009). Pozdrav z vrhov: slovensko planinstvo na starih razglednicah. Žirovnica: Medium.
Slavnostna otvoritev Triglavske koče na Kredarici dne 10. avgusta 1896 (1896). Planinski vestnik, Vol. 2, No. 8, p. 122–127.
Strojin, T. (2009). Zgodovina slovenskega planinstva. Radovljica: Didakta.
Škantar-Šest, J. (1871). Iz Bohinja: Triglav vas gleda! Kmetijske in rokodelske novice, Vol. 29, No. 11 (March 15, 1871), p. 88.
Tuma, H. (1910). Po severni steni Triglava. Planinski vestnik, Vol. 16, No. 9, p. 191–197.