IGRA USTVARJALNOSTI


Teorija in praksa urejanja prostora | Number 5 | Year 2017 | ISSN 2350-3637

Alen Mangafić1, Mitja Košir2, Alma Zavodnik Lamovšek2

Določitev sončnega obsevanja urbanih območji s pomočjo odprtokodnega GIS modela: aplikacija na primeru Rožne doline v Ljubljani

DOI 10.15292/IU-CG.2017.05.068-075 | UDK 711.4 : 502.21 | POSLANO: 9/2017 | PREGLEDANO: 10/2017 | OBJAVLJENO: 11/2017
Organizacija: 1 Ljubljana, Slovenija, 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija

POVZETEK
Določanje sončnega obsevanja je ključno pri načrtovanju umestitve solarnih sistemov. Obstajajo različni GIS modeli za določitev sončnega obsevanja, kateri se medsebojno razlikujejo po vhodnih podatkih, strojnih zahtevah, zanesljivosti in primernosti, glede na specifičnosti obravnavanega območja in narave študije. Urbana območja, zaradi razgibanosti in raznolikosti predstavljajo večji izziv pri množičnem vrednotenju potenciala prejete sončne energije. V članku smo ponudili metodologijo za določitev obsevanja streh urbanih območij s pomočjo GRASS GIS modela r.sun, kateri ponuja izračun na podlagi visoko ločljivih prostorskih, atmosferičnih in meteoroloških podatkov. Uporabljeni vhodni podatki so prosto dostopni za celotno območje Slovenije. Predlagan metodološki pristop smo preizkusili na območju mestne četrti Rožna dolina s severnim delom Viča. Območje je namreč zelo pestro po tipologiji zgrajenih objektov, pokrovnosti tal in višinskih razlikah.

KLJUČNE BESEDE
sončno obsevanje, GIS, r.sun, lidar, Copernicus, Molusce

CELOTEN ČLANEK
http://iu-cg.org/paper/2017/IU_CG_05-2017_mangafic.pdf (2.32 MB)

CITAT
Mangafić, A., Košir, M., Zavodnik Lamovšek, A. (2017). Določitev sončnega obsevanja urbanih območji s pomočjo odprtokodnega GIS modela: aplikacija na primeru Rožne doline v Ljubljani. Igra Ustvarjalnosti - Creativity Game, 5/2017, 68-75. http://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2017.05.068-075

VIRI IN LITERATURA:
ARSO. (2004): Trajanje sončnega obsevanja.
ARSO (2017). Pridobljeno 1.6.2017s spletne strani: http://evode.arso.gov.si/indexd697.html.
Electricity Map. (2017). Pridobljeno 30.6.2017 s spletne strani: https://www.electricitymap.org/?wind=false&solar=false&page=country&countryCode=SI.
ESRA. (2000): The European Solar radiation Atlas; Vol. 1: Fundamentals and maps. Pariz, Les Presses de l’École des Mines. Str. 27
ESRI: Area Solar Radiation. Pridobljeno 30. 6. 2017 s spletne strani: http://desktop.arcgis.com/en/arcmap/10.3/tools/spatial-analyst-toolbox/area-solar-radiation.htm.
Glojek K. in Ogrin M. (2015): Kakovost zraka v Sloveniji v obdobju 2003–2013 z vidika prometnega onesnaževanja. Ljubljana, CIPRA Slovenija.
Google Project Sunroof. (2017). Pridobljeno 31.10.2017 s spletne strani: https://www.google.com/get/sunroof/data-explorer/data-explorer-methodology.pdf.
Hočevar, A.,Rakovec, J. (1975). Razprave – Papers XVIII. Raziskovalno poročilo. Ljubljana, Društvo meteorologov Slovenije.
Hofierka J. in Šúri M. (2002): The solar radiation modfel for Open source GIS: implementation and applications. Trento, Proceedings of the Open Source GIS-GRASS Users Conference.
Kammen, M. Daniel et.al. (2016): City-integrated renewable energy for urban sustainability. Science 352 ( Vol. 6228): Urban planet. American Association fort he Advacement of Science.
Lucca S., Valentini, L. (2017). Solar Lab. Divison of geomatics. Instituto SWcienze della Terra – SUPSI. Pridobljeno 1. 6. 2017 s spletne strani: http://istgeo.ist.supsi.ch/site/?q=node/3.
Ogrin, M., Vintar Mally, K. et.al. (2014). Onesnaženost zraka v Ljubljani. Koncentracije dušikovih oksidov, ozona, benzena in črnega ogljika v letih 2013 in 2014. Ljubljana , Narodna in univerzitetna knjižnica.
Nationalmap. (2017). Pridobljeno 1. 10. 2017 s spletne strani: https://nationalmap.gov/3DEP/.
Nguyen, H.T., Pearce, J.M. (2009). Estimating potential photovoltaic yield with r.sunand the open source Geographical Resources Analysis Support System. Solar Energy,Vol 84, 5. Elsevier. https://doi.org/10.1016/j.solener.2010.02.009.
NREL. (2017). Pridobljeno 31. 10. 2017 s spletne strani: http://pvwatts.nrel.gov/pvwatts.php.
Percival, A.M., Clesceri, N.L. (2003). Waste Sites as Biological Reactors: Characteriyation and Modelling. Boca Raton, Lewis Publishers, CRC Press LLC. str. 212-214
PVGIS. Pridobljeno 31. 10. 2017 s spletne strani: http://re.jrc.ec.europa.eu/pvgis/.
PVGIS. (2013). Pridobljeno 31. 10. 2017s spletne strani: https://ec.europa.eu/jrc/sites/jrcsh/files/20130626-esti-pvgis.pdf.
PVGIS calculator. Pridobljeno 31. 10. 2017 s spletne strani: http://re.jrc.ec.europa.eu/pvgis/apps4/pvest.php.
PVWATTS. Pridobljeno 31. 10. 2017 s spletne strani: http://pvwatts.nrel.gov/.
Reda, I., Afshin A. (2008): Solar Position Algorithm for Solar Radiation Applications. Colorado, National Renewable Energy Laboratory
Slovenski portal za fotovoltaiko. (2017). Pridobljeno s spletne strani 30.6.2017: http://pv.fe.uni-lj.si/CalcObs.aspx.
Solar radiation data (SoDa). (2017). Pridobljeno s spletne strani 1. 6. 2017: http://www.soda-pro.com/help/general-knowledge/linke-turbidity-factor.
Solargis. Pridobljeno 30. 6. 2017 s spletne strani: http://solargis.com/support/methodology/solar-radiation-modeling/.
SURS. (2017). Povprečna cena energentov, 1. četrtletje 2017. Pridobljeno 30. 7. 2017 s spletne strani: http://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/30.
Wolfram Alpha. Pridobljeno 30. 6. 2017 s spletne strani: https://www.wolframalpha.com/input/?i=sun+declination+january+17th.