IGRA USTVARJALNOSTI


Teorija in praksa urejanja prostora | Number 5 | Year 2017 | ISSN 2350-3637

Gregor Čok

Planiranje in načrtovanje odprtega javnega prostora v obalnem pasu

DOI 10.15292/IU-CG.2017.05.058-067 | UDK 711.4(497.4) | POSLANO: 8/2017 | PREGLEDANO: 9/2017 | OBJAVLJENO: 11/2017
Organizacija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija

POVZETEK
S spremembo politike urejanja prostora po letu 1991 se je tudi na slovenski obali pričela oblikovati nova praksa načrtovanja posegov v prostoru. V ta okvir sodi tudi planiranje in načrtovanje odprtega javnega prostora v ožjem obalnem pasu. Raziskava je usmerjena v opredelitev stanja na področju pojavnosti teh prostorov, njihove tipologije, projektne prakse pri načrtovanju in stopnje dejanske realiziranosti. Za območje obravnave smo izbrali Strunjanski zaliv kot posebna krajinska in kulturološka entiteta, ki je podvržena številnim razvojnim in varstvenim interesom. Za to območje smo z deskriptivno raziskovalno metodo analizirali deset obstoječih projektov, ki vsebujejo podrobne zasnove odprtih javnih prostorov. Z medsebojno primerjavo posameznih parametrov smo ugotovili, da gre za različne avtorske pristope, prilagojena merila obdelave in različne interpretacije atraktivnih vizualnih elementov, ki so sestavni del celotne scenografije tradicionalnih dejavnosti, povezanih z morskim okoljem. Za večino obravnavanih primerov smo ugotovili, da gre za kvalitetne prostorske rešitve, čeprav je stopnja njihove realiziranosti zaradi številnih, težko opredeljivih razlogov relativno nizka. Ključne medsebojne razlike obstajajo predvsem zaradi različnih razlogov nastanka in virov financiranja teh projektov. Rešitve so zato zelo raziskovalno ali, nasprotno, zelo investicijsko utemeljene. V vseh primerih pa je evidentna prisotnost ustrezne prostorske stroke. Obalni pas mora s svojim, vsem dostopnim odprtim javnim prostorom tudi v bodoče ostati predmet javnega interesa. Prav kvalitetno oblikovane prostorske rešitve v tem okolju lahko bistveno prispevajo k trajnemu zagotavljanju demokratične rabe javnega dobra.

KLJUČNE BESEDE
obalni pas, odprt javni prostor, tipologija, planiranje in načrtovanje, strokovni pristop

CELOTEN ČLANEK
http://iu-cg.org/paper/2017/IU_CG_05-2017_cok.pdf (3.47 MB)

CITAT
Čok, G. (2017). Planiranje in načrtovanje odprtega javnega prostora v obalnem pasu. Igra Ustvarjalnosti - Creativity Game, 5/2017, 58-67. http://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2017.05.058-067

VIRI IN LITERATURA:
Analiza praks ICZM v Sloveniji. (2012). RRC Koper. Pridobljeno s spletne strani 21. 12. 2017: http://www.rrckp.si/images/stories/dokumenti/pdf/Analysis_of_ICZM_practice_in_Slovenia_SLO.pdf
Ažman Momirski, L. (2013). Obalne preobrazbe: Izola vzhod. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.
Ažman Momirski, L. (2015). Urbani obalni prostor Kopra: Primerjava prostorskih prvin pristanišča v Kopru v prvotnih in sodobnih načrtih. Annales, 25, 9-32.
Balažič, G. (2006). Relikti socializma v prostoru - primer mestne občine Koper. Diplomsko delo. Koper: Univerza na primorskem, Fakulteta za humanistične študije.
Besničar Suhadolnik, N. (2005). Ureditev Plaže v Strunjanu. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.
Bolčič, J. (2016). Prostorski posegi v območje morja in obalnega pasu med legalnostjo in legitimnostjo Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Carr, S., Francis, M., Rivlin, L. G., Stone, A. M. (1992). Public Space. Cambridge: Cambridge University Press.
Čebron Lipovec, N. (2012). Arhitekturni pomniki izgradnje Kopra po drugi svetovni vojni. Annales, 22, str. 211-232.
Čepar, N. (2017). Piranski načrti, ki čakajo na izvedbo. Primorske novice, 262/2017.
Čok, G., Mlakar, A., Segulin, M., Skubic, A. (2014). SHAPE: Shaping an holistic approach to protect the adriatic environment between coast and sea = Oblikovanje celostnega pristopa k zaščiti morskega okolja in obal Jadrana, Pilotni projekt: idejna zasnova krajinsko urbanistične ureditve za Strunjan in idejne rešitve posameznih prostorskih ureditev. Naročnik: RRC Koper, sofinancer: EU Program čezmejnega sodelovanja IPA.
Čok, G. (2017). Designing baselines for developing an integrated coastal zone management system in the Adriatic: experience in Slovenia. Architecture, city and environment, 11, št. 33, 2/2017, str. 15-32.
Dalla Valle, S., Dalla Valle, B., Thaler, J., Dalla Valle, N., Šantelj, B. (2014). Uskladitev režimov v 100-m priobalnem pasu Jadranskega morja z zahtevami 8. člena protokola ICZM, Urbi d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana in IPO, Inštitut za pravo okolja, Ljubljana.
Dešman, M. (2008). Javni prostor. AB, št. 177/178, 1-3, 85-87.
Gabrijelčič, P., Steinman, F., Gazvoda, D., Plazar Mlakar, M., Mlakar, A., Hudnik, Š., Čok, G., Gosar, L., Apollonio, M., Ogrizek, V., Napotnik, J. (2004). Podrobnejša zasnova prostorskih ureditev obalnega pasu: poročilo o izdelani 1. fazi. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.
Gabrijelčič, P. (2007). Podrobnejša zasnova prostorskih ureditev obalnega pasu, AR, 2007/1, str. 67-76.
ICZM Protokol: Protokol o integralnem upravljanju obalnega območja v Sredozemlju (2008). Državni zbor RS. Pridobljeno s spletne strani 21. 12. 2017: http://www2.gov.si/zak/Pre_Zak.nsf/76a77e80d2bb67a8c12566160029fa81/9607a9ae01e52163c12573d20031d8ba?OpenDocument
ISAN d.o.o. (2015). Ureditev dostopne poti v Strunjanu o križišča Krka do gostišča Salina. PGD-PZI.
Kenda, A. (2008). Ureditev kopališča Strunjan. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.
Lehrer, U. A. (1998). Is there still room for public spaces? Globalizing cities and privatization of the public realm. V: INURA. Possible urban worlds: urban strategies at the end of 20th century. Basel, Boston, Berlin: Birkhäusser.
Lečnik, M. (2007). Mesto in reka : model za oceno kakovosti vidnega okolja (OKO) urbanih vodotokov v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.
Lynch, K. (1972). The Image of the City. Cambridge, London: The MIT Press.
Maes, F. (2008). The international legal framework for marine spatial planning. V: Marine Policy, 32: 797-810.
Marsič, M. (2016). Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnega območja. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Olaj, A., Gabrijelčič, P., Fikfak, A. (2012). Urbani obvodni javni prostor - reka kot razvojni generator. Geodetski vestnik. 56/1, str. 151-168. Pridobljeno s spletne strani 21. 12. 2017: http://dx.doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2012.01.151-168
Peel, D., Lloyd, M. G. (2004). The Social Reconstruction of the Marine Environment: Towards Marine Spatial Planning? V: The Town Planning Review, 75 (3), str. 359-378.
PIA studio d.o.o. (2013).Ureditev središča Strunjana, PGD-PZI.
Rožič, J., Suhadolc, M., Drašler, G. (2014). SHAPE: Shaping an holistic approach to protect the adriatic environment between coast and sea = Oblikovanje celostnega pristopa k zaščiti morskega okolja in obal Jadrana, Pilotni projekt: idejna zasnova krajinsko urbanistične ureditve za Strunjan in idejne rešitve posameznih prostorskih ureditev. Naročnik: RRC Koper, sofinancer: EU Program čezmejnega sodelovanja IPA.
Studio Mediterana d.o.o. (2008). OPPN Strunjan.
Styria Arhitektura d.o.o. (2013). Urbanistična in oblikovna zasnova centra Strunjan. Vabljen natečaj, zmagovalna rešitev šifra: 644442. Naročnik: Občina Piran.
Urbanistika d.o.o. (1997). Ureditveni načrt Zdravilišče Strunjan, Uradne objave Primorske novice, št. 38/1997. Pridobljeno s spletne strani 21. 12. 2017: http://www.lex-localis.info/kataloginformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=89d355c3-7b1c-405a-ac9f-dd76aa201439