IGRA USTVARJALNOSTI


Teorija in praksa urejanja prostora | številka 2 | leto 2014 | ISSN 2350-3637

Uvodnik

Alenka Fikfak1, Alma Zavodnik Lamovšek2: Druga številka  Preberi več ...

1 Glavna urednica / UL FA, 2 Glavna urednica / UL FGG
Pred nami je druga številka revije Igra ustvarjalnosti – revije, ki želi v sebi združevati duh kreativnosti, projektnega pristopa in sproščenosti, hkrati pa ta način dela uveljaviti tudi kot del znanstvenoraziskovalnega procesa. Verjamemo, da je raziskovanje tudi delo, ki ni merljivo samo s številkami in parametri, temveč tudi zanj veljajo načela in načini dela, ko se je treba spoprijeti s "prazno glavo" in vprašanjem, kje in kako začeti. V ta način raziskovalnega dela vsekakor spada področje izkustvenega raziskovanja (izkustveno raziskovanje in ustvarjalno reševanje problemov, ustvarjalno in kritično razmišljanje) pri spopadanju s problemom ali ustvarjalnem projektu. Ta način dela sovpada s programom UNESCO Teaching and Learning Strategies (slov. strategije poučevanja in učenja). Program predlaga osem pomembnih strategij: izkustveno učenje, pripovedovanje zgodb, izobraževanje o vrednotah, učenje s poizvedovanjem, ustrezna presoja, reševanje problemov v prihodnosti, učenje zunaj učilnice in reševanje problemov v skupnosti. Prav zato smo to številko posvetili raziskovanju na doktorskih programih, kjer novi študenti vsako leto pokažejo nov zagon in željo po raziskovanju novega in neznanega.

Druga številka revije IU_CG je torej namenjena doktorskim študentom in njihovim prvim izkušnjam na znanstvenoraziskovalnem področju. Predstavljene vizije in ideje si sledijo najprej v preglednih znanstvenih člankih in nato v različnih predstavitvah. Vsebine odražajo raznolikost vključenih šol in študijskih programov, kot so: UL Fakulteta za arhitekturo, Ul Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, UL Biotehnična fakulteta in dunajska tehniška univerza TU Wien. Nabor doktorskih šol v Evropi je na tem področju bistveno širši, kot je predstavljeno v tej številki, vendar je to druga številka, ki ji bo sledila naslednja, kjer bomo s še večjo mednarodno zasedbo sledili osnovni viziji revije, ki sloni na prepletu kreativnosti, reševanja problemov in raziskovanja. Zato je v uvodnih besedah poudarjen pomen študija, na doktorski, dodiplomski in magistrski ravni. Celotni razpon študija gradi osebnosti, ki se spopadajo s problemi v grajenem okolju in ustvarjajo nove vizije prihodnosti.

Irena Ostojič in Tadej Glažar v prispevku opozarjata na trajnostni prostorski razvoj, ki je že splošno sprejeto vrednostno načelo urejanja prostora, vendar pa ni celovito vključeno v izvedbene predpise za upravljanje urbanega prostora. V prispevku razčlenjujeta pomene na lokalni ravni preko namenske rabe tal. Predstavljata nabor kriterijev, s katerimi lahko ovrednotimo stopnjo trajnosti zasnove namenske rabe v urbanih območjih.

Nuša Voda predstavlja način evidentiranja in raziskovanja obstoječih vzorcev pozidave v izbranih podeželskih naseljih in ugotavlja povezanost med stanovanjskim objektom in funkcionalnim zemljiščem. Predstavljeni so primeri obstoječih vzorcev pozidave v izbranih naselij (Pomurska regija) in opisani odnosi med posameznim zemljiščem in stanovanjskim objektom ter sosednjimi zemljišči in stanovanjskimi objekti.

Mia Crnič predstavlja prostor Slovenije kot mrežo središčnih krajev različne hierarhične stopnje. S tematiko vplivnosti središč, njihovih povezovanj, značilnosti in podobno so se ukvarjali že mnogi raziskovalci, vendar Crničeva v svojem prispevku razglablja o možnosti meril razvrščanja, ki bi jih, glede na grajene in programske značilnost javnih odprtih površin, lahko povezali v večje zaokrožene celote s podobnimi značilnostmi.

Anja Jutraž in Tadeja Zupančič v prispevku prikazujeta pomembnost interdisciplinarnega sodelovanja pri arhitekturnih projektih, vlogo arhitektov v tem procesu ter različne načine sprejemanja odločitev v interdisciplinarnem sodelovanju. Raziskava temelji na programu AEC Global Teamwork Course, ki poteka na Univerzi Stanford.

Znanstvenim prispevkom sledijo še predstavitve natečajev, delavnic, posvetov ter diplomskih in magistrskih del, kar je v tej številki nova vsebina. V ta del so vključene naloge različnih študijskih programov, ki so bile izbrane kot presežek v študijskem letu 2013/14. Menimo, da bo ravno ta del v reviji predstavljal tisto vizijo, v katero smo vpeti tako študentje diplomanti, magistri, doktorandi kot mentorji v akademskem in pedagoškem delu.

Povabljeni k branju in novim prispevkom k naslednji, tretji številki revije IU_CG, ki pa bo tematska. Tematika revije bo še vedno usmerjena v preplet raziskovalno izkustvenega dela. Vsebina bo na spletni strani objavljena v začetku leta 2015.

Miha Dešman: Predstavitev petih diplomskih del študentov in študentk arhitekture, ki so diplomirali v prvi polovici leta 2014  Preberi več ...

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija
Ko bodoči/-a študent/-ka arhitekture prvič stopi skozi visoka vrata pod stebri Plečnikovega portika, ki je hkrati nadstrešek in tempelj, lahko fizično začuti – če je občutljiv/-a za arhitekturno sporočilnost klasike –, kako je zapustil/-a dotedanje življenje za sabo in vstopil/-a v "čarobni svet Arhitekture". Pred njim/njo je pet ali osem let študija, ki ga/jo bo privedlo (ali pa ne) do diplome, krone študija na fakulteti. Študij poteka v predavalnicah in risalnicah seminarjev, kjer vlada ustvarjalni vrvež, in pred študentom/-ko se postopoma razkriva dialektična narava arhitekture: med sodobnostjo in preteklostjo, med večnostjo in efemernim, med umetnostjo in tehniko in tako naprej.

Velika predavalnica, knjižnica, bife v kleti, podstreha, pa tudi dvorišče, ulica in mesto so prostori, v katerih študent/-ka dela, misli, se druži in postopoma osvaja sposobnosti in znanje, da si bo znal/-a predstavljati še neobstoječe stavbe, jih zasnovati, sprojektirati in miselno obvladati celoten proces gradnje.

Finale študija, diploma, pa se odigra v sobi z velikim oknom in podobo mojstra na steni – Plečnikovi sobi, kjer so v omari s steklenimi vrati zaklenjene Plečnikove knjige. Klasika in sodobnost, trajnost (lat. perennis) in trajnostnost (angl. sustainability) se prepletajo v častitljivem in hkrati dinamičnem miljeju. Nato pa diplomant/-ka sestopi v realnost profesije, ki je obetavna in grozeča, vabljiva in negotova.

Vloga arhitekture v družbi se spreminja. Vse teže je precizno določiti obseg znanj in kompetenc, ki bi jih bodoči/-a arhitekt/-ka moral/-a pridobiti med študijem. Velikokrat je arhitektovo/-kino delo reducirano na površna razumevanja s strani javnosti, drugih strok in celo samih arhitektov/-k, pa naj gre za simbolno in etično dimenzijo, tehnologijo, ekologijo, nostalgijo, vpetost v kontekst, zgodovino ali avantgardnost.

Na UL FA je živa in cenjena tradicija, da so profesorji/-ice ob tem, da so pedagogi/-nje in raziskovalci/-ke hkrati tudi arhitekti/-ke v praksi. Zanesljiva roka profesorjev/-ic s praktičnimi izkušnjami je še kako pomembna, da študent/-ka pridobi miselno strukturo, s pomočjo katere se lahko giblje po nepreglednih in širnih prostorih študija in vstopa v poklicno kariero, ne da bi pri tem izgubljal/-a profesionalni in etični kompas.

A kakovost šole se ne meri po delu profesorjev/-ic, pač pa po delu svojih diplomantov/-k. Diplome postavljajo letvico, ki velja za naslednje generacije. Pri tem je pomembna raven doseženega znanja, veščine in discipline, a samo to še ni dovolj. Verjamem, da vloga šole ni le, da podpira in razvija arhitekturna znanja in talente, pač pa tudi eksperimentalno in raziskovalno strast, iz katere izhajajo nove arhitekturne ideje, vizije in projekti.

Predstavljene diplome se odlikujejo prav po tem, da se diplomant/-ka ni zadovoljil/-a z doseženim, pač pa razvija nove koncepte in ideje ter postavlja nove meje. Izbranih je le pet letošnjih diplom, a v knjižnici in na spletnem portalu http://fadiploma.info/ najdemo še mnogo takih, ki razveseljujejo avtorje, mentorje in študente ter odpirajo prostor za študij, primerjanje in tekmovanje.

Mojca Golobič: Doktorski študij s področja krajinske arhitekture  Preberi več ...

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Slovenija
Zakaj doktorski študij krajinske arhitekture? Ker je krajina zapleten sistem, ker pomeni kakovost bivanja, ker je osnova za samobitnost in kulturno dediščino ... morajo naše odločitve o njej temeljiti na teoretično trdnih konceptih in empiričnih podatkih. Doktorski študij s področja krajinske arhitekture poteka v okviru študija Bioznanosti na Biotehniški Fakulteti. V okviru doktorskega študija izobražujemo strokovnjake za raziskovalno in akademsko delo na področju krajinske arhitekture ter na interdisciplinarnih področjih, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora in varstvom okolja. Čeprav to v osnovi niso znanosti, pa odgovornost do javnosti in kompleksnost problemov zahtevata argumentirane in verodostojne odločitve, ki morajo biti osnovane tudi na rezultatih raziskovalnega dela.

Temeljni področji raziskovanja sta teorija stroke, na primer teorija oblikovanja, oblike, struktur, vzorcev v krajini, teorija doživljanja krajine in metodologija stroke, raziskovanje in razvijanje novih postopkov/metod načrtovanja. Kot ena izmed planerskih dejavnosti krajinska arhitektura vstopa v izrazito interdisciplinarne raziskave z različnimi naravoslovnimi in družboslovnimi disciplinami, na primer geografijo, ekologijo, hidrologijo, prostorsko sociologijo, ekološko psihologijo itd., z njim lastnimi raziskovalnimi metodami. Zato je doktorski študij priložnost za razvijanje specifičnih znanj, ki združujejo posamezna raziskovalna področja. Doktorski študij s področja krajinske arhitekture je usmerjen v prepoznavanje teh potreb ter razvoj uporabe znanstvenega instrumentarija za interdisciplinarno raziskovanje.

Sedanji študijski program je sestavljen iz organiziranega pouka (predavanj, vaj, predstavitve teme doktorske disertacije idr.) v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 120 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo. Predavanja sestavljajo temeljni (10 KT) in izbirni (5 KT) predmeti. Za področje krajinska arhitektura sta temeljna predmeta Teorija krajinskega oblikovanja in Teorija varovalnega planiranja, izbirni predmeti pa so: Teorija oblike, Krajinsko oblikovanje, Presoja vplivov na okolje, Metode v prostorskem planiranju, Tipologija kulturne krajine, Participativno prostorsko načrtovanje in Krajinska antropologija. Doktorand izbere predmete skupaj z mentorjem in koordinatorjem področja in glede na raziskovalno področje doktorske disertacije. Potreben je vsaj en temeljni predmet s področja, na katerega se doktorand vpiše. Izbor preostalih predmetov je možen izmed vseh ostalih temeljnih in izbirnih predmetov študija in iz drugih primerljivih programov domačih in tujih univerz.

V postopku je prenova doktorskega študija Bioznanosti, po kateri ne bo več obveznih predmetov in bo študent lahko svobodno izbiral med predmeti na vseh 16 področjih, ki jih vključuje študij Bioznanosti. Med njimi so poleg krajinske arhitekture še npr. agronomija, ekonomika naravnih virov, hortikultura in varstvo naravne dediščine. Na prenovljenem študiju krajinske arhitekture bomo zmanjšali število predmetov ter ponudili predvsem vsebine, ki jih ne predavamo na II. stopnji in ki so na ustrezni ravni zahtevnosti za III. stopnjo. Predvidoma bomo izvajali en predmet s področja teorije oblikovanja krajine ter predmet Strateško planiranje in analiza politik. V pripravi je še en izbirni predmet s področja zahtevnih prostorskih (računalniških) analiz.

Ker doktorsko delo temelji na raziskovalnem delu, spodbujamo študente, da se na študij vpišejo z okvirno predstavo o raziskovalnem vprašanju, ki ga nameravajo obdelati v svoji disertaciji. Če je le mogoče, študente vključimo v delo na potekajočih projektih ali jim pomagamo pri pridobivanju projektov ter s tem pogojev za izvedbo raziskave, ki je potrebna v okviru disertacije. V zadnjih letih so bile na študiju KA izdelane disertacije z naslednjimi naslovi:
Vloga posameznih čutil pri oblikovanju regionalne identitete Dalmacije,
Zeleni sistem v razvoju odprtih površin izbranih mediteranskih obmorskih mest,
Simulacija razvojnih procesov v prostoru z uporabo tehnik strojnega učenja,
Kompleksnost oblikovane krajine,
Scenarij razvoja kulturne krajine kot dejavnik spreminjanja stališč in ravnanja deležnikov,
Krajina kot dejavnik usmerjanja urbanizacije pri načrtovanju stanovanjskih območij.

Aleksander Saša Ostan: Arhitekturna ustvarjalnost in izobraževalni procesi v času globalne krize  Preberi več ...

Atelje Ostan Pavlin, Slovenija
Arhitektura je dejavnost, za katero sta potrebni tako igriva ustvarjalnost kot tudi vztrajna disciplina. Medtem ko pri umetnostih prevladuje prva in pri znanostih druga značilnost, je za snovanje kakovostne arhitekture nujni pogoj dopolnjujoče se, dinamično ravnovesje med njima. Zato je celovito preseganje različnih dualizmov in razločnih antagonizmov v ustvarjalnih procesih imanentno naši stroki. Za pedagoge to predstavlja poseben izziv, saj morajo študentom odpirati senzibilnosti in percepcije, ki vzpostavljajo ustvarjalne vezi med različnimi komplementarnostmi: med analitskim in sintetičnim mišljenjem, centralnim in lateralnim vidom, med levo in desno možgansko hemisfero, miselnimi in čustvenimi procesi, moškimi in ženskimi principi, med aktivnimi in kontemplativnimi plastmi ustvarjanja, doživljanja in delovanja.

Prevedeno v arhitekturni kontekst: te dialoge lahko beremo tudi kot vezi med starim in novim, med tradicijo in eksperimentom, vrednotenjem in raziskovanjem, varovanjem in iznajdbo. Dajanje prednosti le enemu od obeh polov delovanja ne more vzpostaviti zdravih, uravnoteženih strokovnih in človeških temeljev oz. pogojev za zrel, ustvarjalen vzgojno-izobraževalni proces in tudi ne za kasnejše celovito, polno in uspešno udejstvovanje v praksi. Preletimo na hitro še nekaj tem, ki nam pomagajo uvideti, v kakšen svet dandanes pošiljamo mlade diplomante.



1. Naš planet se nevarno nagiba iz ravnovesja


Edini resni skupni imenovalec vseh globalnih kriz, ki se neposredno dotika prostora, je globalna ekološka kriza, ki je zaskrbljujoča. Sega od Arktike do Antarktike (segrevanje planeta), od Katrine do Fukušime, od evropskih megapoplav do afriških hipersuš, od norih zažiganj gozdov v Amazoniji do »fucking frackinga« na Aljaski, od rušilnih sirijsko/iraško/afganistanskih vojn do rapidnih kitajskih megaurbanizacij ... Krizo je nedvomno povzročil sam človek s svojim nenasitnim pohlepom, s svojim imperativom o nujni, nenehni ekonomski rasti. Vsakdo, še posebej pa študent arhitekture, se mora zavedati dolgoročne kavzalnosti človekovih posegov v prostor.



2. Kako se spopasti z nenasitno hiperurbanizacijo planeta?


Akutni problem sodobnega sveta, ki se bolj neposredno dotika naše stroke, je prenapihnjena, rapidna, globalna (sub)urbanizacija, ki pljuska preko vseh celin. Ne le da briše razlike med različnimi naravnimi in kulturnimi konteksti, temveč uničuje tisto dobrino, v kateri se odvijajo vse človekove dejavnosti, torej prostor. Ob tem je zaskrbljujoče tudi to, da je kakovost teh novodobnih urbanih eksplozij, ki jih povzroča predvsem gon po dobičku, večinoma zelo nizka. Alternativo lahko predstavlja le sonaraven, vzdržen, trajnostni prostorski razvoj: paradigma zajezitve patološke, razpršene urbanizacije s kakovostno, notranjo rastjo in nadgradnjo mest. Takšni so procesi reurbanizacije, regeneracije in revitalizacije naselbinske dediščine sveta. Zato je v študijskem procesu treba odpirati široke poglede, vzgajati odprto komunikacijo, gojiti celosten pristop. Učiti, kako posegati v prostor na (bolj) usklajen način, da ne bomo pokurili vseh planetarnih »resursov«. Parcialna ali partikularna znanja so lahko le dopolnitev, ki napaja celoto, kot so posamezni predmeti lahko predvsem dobra podpora celovitemu in povezanemu seminarskemu oz. študijskemu delu.



3. Ali arhitektura in urbanizem sploh še lahko pomagata reševati probleme sveta?


Kaj nam sploh še pomenijo »luštna hiška«, »odštekan muzej« ali le še eno novo »generično naselje« na planetarni ladji, za katero se zdi, da se potaplja? Ali so vse sile in ves čas, ki jih usmerjamo v izolirane delčke celote, sploh še vredni vseh velikih naporov? Kje je pravo razmerje med »vedeti skoraj vse o skoraj nič ali vedeti skoraj nič o skoraj vsem«? Mar naj še naprej vodimo izobraževalne napore predvsem v smeri bega od resničnih problemov; v bolj ali manj izpraznjene formalizme, ki ne le, da ne zmorejo, temveč tudi nočejo sodelovati pri reševanju kompleksne problematike sveta? Verjamem, da je mogoče povezati oboje: se kot majhen »demiurg« ustvarjalno lotiti strokovne naloge ob kritični zavesti, da nad nami visi Damoklejev meč usihanja sveta! A za tak odnos študentje/-tke nujno potrebujejo povabilo v ozaveščen, kritičen, celosten, interdisciplinaren, participativen in timski pristop, ki odpira ustvarjalnost in hkrati podpira posameznikovo samozavest. Začeti je treba že zgodaj v izobraževalnem procesu, fakulteta pa lahko na zdravi splošni osnovi ponudi vrhunsko strokovno in intelektualno dopolnitev oz. nadgradnjo.



4. Pojava urejanja prostora in kakovostne arhitekture sta v Sloveniji povsem neprepoznana


Pri nas se družba – od političnih odločevalcev do različnih javnosti – sploh ne zaveda velikega pomena arhitekture in urejanja prostora za kakovost bivanja, psihično in fizično zdravje državljanov, socialno kohezivnost ali alienacijo skupnosti, stimulacijo ali destimulacijo človekove ustvarjalnosti … Težka, skoraj polstoletna dediščina kolektivne sistemske pozabe, samo- in črnograditeljstva, cepljena z brezbrižno permisivnostjo in deregulacijo tranzicije, so pogojili topo, »atopično« mentaliteto, ki ni občutljiva za vprašanja lepega, javnega, ustvarjalnega prostora, v katerem živi. In vendar naj bi bili arhitekti, urbanisti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci predvsem kreativni varuhi in snovalci prostora, njegova občutljiva vest in zavest hkrati. Arhitekt bi zato moral biti tudi pri nas reguliran poklic, ki deluje v imenu in v zaščito javnega dobra, kot je običajno povsod drugod po razviti Evropi (razen še v Bolgariji in Albaniji ... hm).

Resnični prostor je navsezadnje edina prava posoda za bivanje, ki jo na tem planetu premoremo (njegova virtualna različica je lahko le boljši ali slabši medij ali surogat): je univerzalna dobrina, s katero mora družba skrajno skrbno, racionalno, seveda pa tudi ustvarjalno ravnati! Zavedati bi se morali, kaj družbi prinesejo kakovostni urbanizem, prostorsko načrtovanje ali arhitektura, zakaj jih v razvitih državah cenijo kot dolgoročni »nacionalni interes« v razponu od ekonomije in energije do ekologije. Med varovanjem in (so)oblikovanjem prostora je namreč še cela paleta ustvarjalnih možnosti, s pomočjo katerih družba lahko poskrbi za boljše ali slabše pogoje za zdravo, odprto, ustvarjalno življenje!



5. Kako poučevati arhitekturo v teh burnih časih?


»There is hope in honest error. None in the icy perfections

of the mere stylist.« (Charles Rennie Mackintosh, Glasgow, 1901)



Časi tranzicijske konjunkture, ki so podpirali prenapihnjene projekte, ki niso bili v skladu z realnimi zmožnostmi družbe, so mimo; zato je nujno stimulirati inovativnost v stroki, a ne toliko v smislu potratnih formalističnih eksperimentov, temveč celostnih, ekoloških, socialnih, energetskih in drugih raziskav. V arhitekturnih šolah je treba ponovno poučevati širše, celovito, integralno branje prostora in se nanj vedno znova navezovati; to je temeljna razsežnost kakovostne, vzdržne, kontekstualne, regionalne arhitekture. Jasno je, da se mesta ne smejo več v nedogled širiti v naravni prostor, temveč morajo primarno nadgrajevati svojo »notranjo rast«: zato bodo vse več dela v bližnji bodočnosti predstavljale prenove obstoječega fonda: reurbanizacije, revitalizacije, regeneracije in reciklaže ... Tudi pri nas bi bilo treba več pozornosti posvetiti tem temam.



Študente v končni fazi pripravljamo na samostojno delovanje v stroki: zato je njihovo razumevanje in občutljivost bolj smiselno odpirati v smeri ustvarjalnih branj, procesov, principov, kot pa k izdelavi popolnega končnega produkta (poučevanje arhitekture še vedno servilno sledi povpraševanju globaliziranega, generičnega trga, ki je osredotočen zgolj na objekt ali večkrat še ožje, na oblikovanje fasadne opne objekta ...). Zrel končni izdelek se vzporedno s posameznikovo osebnostno rastjo po navadi izoblikuje šele s strokovnim dozorevanjem kasneje v praksi. Zato mlade ljudi in strokovnjake vzgajamo tudi v smislu osebnostne zrelosti in pokončnosti, ne le v akademsko-strokovnem smislu. V nepredvidljivih in ustvarjalno burnih kriznih časih je posameznikova avtonomnost ena najboljših popotnic za kreativno preživetje, saj se bodo službe vse manj ponujale ali prinašale »na pladnju«, poklic pa si bo v kombinaciji sledenja »notranjemu klicu« in odzivanja na družbeno situacijo mladi strokovnjak vedno bolj sooblikoval kar sam!



6. Nujnost odpiranja in povezovanja arhitekture


Če hočejo biti prostorske stroke, še posebej arhitektura, v družbi ponovno prepoznane kot relevantne ali celo nepogrešljive, moramo po eni strani poglabljati znanja in raziskovanja znotraj lastnega ustvarjalnega polja, po drugi pa se odpirati v sodelovanja z drugimi, predvsem sorodnimi strokami. Zato mora študij omogočiti in vzpodbujati širjenje in poglabljanje vedenja tako v sodelovanju s tehničnimi disciplinami in znanostjo (od raziskav v gradbeništvu do eksperimentov v vrhunski fiziki) kot tudi z umetnostnimi disciplinami in humanističnimi vedami. Med bližnjimi, a spregledanimi, so za nas še posebej pomembne arhitekturna teorija, arhitekturna in umetnostna zgodovina, etnologija in antropologija, filozofija in psihologija, sociologija in etika in druge. V sodobnem svetu se vse omenjene stroke, ki hočejo ustvariti presežke, povezujejo in dopolnjujejo, a vsaka ima svoje težišče in deluje primarno znotraj tega. Arhitektura pa že vsaj od Vitruvija naprej po svoji generalistični naravi povezuje in preči vsa omenjena polja. Seveda pa arhitektura v strokovnem in tudi človeškem smislu ne sme postati le servis politiki, spornemu kapitalu ali drugim partikularnim interesom, kar se pri nas vse preveč rado dogaja ...



Čas krize je torej optimalni čas, da se preverijo izhodišča in poslanstvo stroke, da se vzpostavi zavest o nujnosti poglobljenega znanja v arhitekturi in modrosti o njej sami. In čeprav primarno poslanstvo arhitekture ni v izdelovanju izoliranih, zgolj »lepih« objektov, temveč v celovitem, odgovornem in ustvarjalnem delovanju v polju arhitekturne kulture, se del njenega smisla zrcali prav skozi njih: podobno kot se vsaka dobra, iskrena misel zapiše nekam v duhovno prostorčasje človeštva, tudi vsako zrelo arhitekturno dejanje, ki na Zemljo prinese vsaj za drobec več lepega in resničnega – pa naj gre za še tako majhno hiško – predstavlja kamenček v ogromnem mozaiku, ki ga gradimo za boljši jutri tega planeta.

Thomas Dillinger: Doktorski študijski programi s področja prostorskega načrtovanja na Tehnični univerzi na Dunaju  Preberi več ...

TUW - Tehniška univerza Dunaj, Dunaj, Avstrija
Tehnična univerza na Dunaju (Technische Universität Wien) je prve doktorske nazive podelila leta 1902. Danes doktorski program večinoma traja šest semestrov. Trenutno veljavni program določa, da morajo doktorski kandidati zbrati 180 kreditnih točk po ECTS iz modulov (od tega je 162 točk po ECTS doktorska disertacija). Doktorski program se oceni ustno, kot splošni izpit pred komisijo, in vključuje tudi kandidatov zagovor disertacije. Doktorji iz tehničnih znanosti pridobijo naziv »Dr. techn.", doktorji iz naravoslovja naziv "Dr. rer. nat." in doktorji iz humanistike in ekonomije naziv "Dr. rer. soc. oec.". Na Fakulteti za arhitekturo in prostorsko načrtovanje (Fakultät für Architektur und Raumplanung) se večinoma podeljuje naziv "Dr. techn.".

Učni načrt s področja prostorskega načrtovanja je bil zasnovan in sprejet v 1970. letih (takrat petletni program za pridobitev akademskega naziva "Dipl.-Ing."). Prvi naziv "Dr. techn." na področju prostorskega planiranja je bil podeljen že leta 1972. Do danes je doktoriralo 80 kandidatov. Na doktorskem programu prostorskega načrtovanja je sicer vpisanih okoli 70 študentov. Doktorske teme z različnih področij prostorskega planiranja kandidati lahko izbirajo sami, dokončno pa se glede teme dogovorijo z mentorjem. Fakulteta za arhitekturo in prostorsko načrtovanje je v sodelovanju z drugimi fakultetami, univerzami in ustanovami v zadnjih letih razvila naslednje doktorske programe:


Mednarodni doktorski program: Spatial Research Lab (laboratorij prostorskega raziskovanja)

Doktorski kolegij (nem. Doktorandenkolleg) je Tehnična univerza na Dunaju razvila leta 2007, skupaj z univerzo HafenCity Universität v Hamburgu, tehnološkim institutom Karlsruher Institut für Technologie, švicarskim zveznim institutom za tehnologijo ETH Zürich, Univerzo v Stuttgartu in Tehnično univerzo v Münchnu. Mednarodni doktorski program je namenjen kandidatom, ki so visoko kvalificirani v širokem spektru disciplin, povezanih s prostorom, in želijo sodelovati v intenzivnem, akademsko ustvarjalnem diskurzu o pomembnih prostorskih vprašanjih v okviru doktorske disertacije (PhD), s ciljem izdelave izvedljivih in inovativnih rešitev. Prvi program se je osredotočil na možnosti prostorskega razvoja v evropskih metropolitanskih območjih. Izbrani rezultati raziskav so objavljeni v publikaciji Forschungslabor Raum_Das Logbuch.

Okvirna tema drugega doktorskega kolegija v obdobju 2013–2016 je "Preobrazba mest in krajin". Različne spremembe v življenjskih okoljih, usmerjene na notranji razvoj naselij, spremembe na področjih mobilnosti, krajine, demografije in energije, ter ne nazadnje podnebne spremembe zahtevajo razvoj celostnih in vidnih strategij ter konceptov za celostno, holistično preobrazbo. Pri raziskovanju in razmejitvi raziskovalnih tem doktorski študenti z različnih univerz in ustanov visokošolskega izobraževanja preučujejo pomembne prostorske probleme, povezane s preobrazbo mest in krajin nacionalnega in evropskega pomena v Švici, Nemčiji in Avstriji (http://www.forschungslabor-raum.info).


Doktorski program: Ozaveščenost o energetskih vprašanjih in vprašanjih, povezanih z viri, v urbanem in regionalnem razvoju

Ta doktorski kolegij je del raziskovalne usmeritve »Energija in okolje« na Tehnični univerzi na Dunaju in ponuja 10 doktorskih mest pod mentorstvom profesorjev Fakultete za arhitekturo in prostorsko načrtovanje. Program se je začel izvajati 2013, osredotoča pa se na deset tem ozaveščenosti glede energije in virov: infrastrukturna ekonomika in politika ter trajnostna poraba virov:

  • modeliranje in odpravljanje netrajnostnega učinka zaprtega sistema (angl. lock-in)

  • urbano in regionalno planiranje in obnovljivi viri energije – strateški izzivi, potenciali, orodja in izvajanje

  • strategije za spodbujanje nizkih emisij ogljika v urbanem in regionalnem planiranju – izzivi, potrebe, potenciali, orodja in izvajanje

  • pametno mesto (angl. Smart City) kot družbeno-tehnični inovativni postopek

  • strateško načrtovanje energijsko učinkovitih pametnih mest in regij

  • socialno vedenje na področjih porabe energije, potreb po energiji in mobilnosti

  • strateški prostorski koncepti za energetsko osveščeni notranji razvoj naselij (angl. infill development)

  • modelno zasnovana računalniška podpora odločanju pri obsežnih ukrepih za spodbujanje energetske učinkovitosti v grajenem mestnem okolju

  • spodbujanje povezovanja energetskih politik in politik mobilnosti prek upravljanja – struktur in procesov

  • upravljanje mobilnosti v okviru pametnega mesta

(http://raum.tuwien.ac.at)


Doktorski program: Urbani energetski sistemi in sistemi mobilnosti


Program »Urbani energetski sistemi in sistemi mobilnosti« je bil razvit v sodelovanju z dunajskim javnim podjetjem Wiener Stadtwerke Holding AG in ponuja 10 doktorskih mest. Cilj so raziskave in razvoj scenarijev za »trajnostno in finančno dostopno mesto, ki ima zanesljivo oskrbo in je prijazno za bivanje«, na primeru mesta Dunaj, s celostnim in interdisciplinarnim pristopom. V tem doktorskem kolegiju sodeluje šest fakultet dunajske univerze.

Program vključuje modeliranje dunajskega potniškega sistema prevoza, analizo energetskih vzorcev stavbnega fonda, simulacijo razdelilnih omrežij, skladiščenje, točke dovajanja toplotne energije, plina in elektrike ter preučevanje zahtev IKT glede pametnih omrežij (Smart Grids). Na podlagi tega se bodo razvijale možnosti, ki se bodo porajale po celotnem sistemu v prihodnjih stoletjih, predvsem v povezavi z vmesnikom za ponudbo in povpraševanje na področju energetike zgradb (http://urbem.tuwien.ac.at).


Doktorski program: CI-NERGY Smart cities with sustainable energy systems (pametna mesta s trajnostnimi energetskimi sistemi)
Pred kratkim se je dunajska univerza pridružila mreži CI-Network; na voljo sta dve doktorski mesti. Cilj mreže CI-NERGY Marie Curie Initial Training Network (ITN) je usposabljanje mladih znanstvenikov za razvoj programskih orodij za podporo odločanju in operativni optimizaciji pri zmanjševanju uporabe neobnovljivih virov energije v mestih. Usposabljanje bo potekalo v tesnem sodelovanju šestih najboljših raziskovalnih centrov in štirih vodilnih industrijskih podjetij iz energetskega sektorja in sektorja za tehnologijo programske opreme (Siemens, WienEnergie, EDF/EIFER in IES). Raziskovalci bodo svoje rezultate uporabili na dveh študijah primera (Ženeva in Dunaj), ki sta bili izbrani zaradi zelo ambicioznih trajnostnih ciljev. Mreža CI-NERGY bo multidisciplinarno usklajen doktorski program na področju urbane energetske trajnosti in bo pokrival ključne urbane izzive, povezane z nizkoogljično prihodnostjo (http://www.hft-stuttgart.de).

Kot je razvidno, gre razvoj študija v smer tematskih programov (kolegijev) za zainteresirane doktorske študente. Velika prednost te strategije je, da študentje svoje disertacije razvijajo v »raziskovalnem grozdu«, z drugimi univerzami in ustanovami v mednarodnem okolju. Univerza doktorske raziskave zato lažje vsaj delno sofinancira. Pri pridobivanju najboljših »mladih raziskovalcev« ima zato Univerza na Dunaju veliko prednost pred drugimi univerzami. Kljub temu pa doktorski študent podporo za ustrezni pristop k oblikovanju raziskovalnega problema še vedno najde v prostorskem načrtovanju. Zagotavlja širok razpon doktorskih raziskav.

Fakulteta za arhitekturo in prostorsko načrtovanje spodbuja vrsto dejavnosti za pospeševanje doktorskih raziskav. V prostorskem načrtovanju, ki je v primerjavi z drugimi znanstvenimi vedami mlada stroka, je spodbujanje pridobivanja doktorske stopnje izobrazbe vse bolj pomemben del prihodnjega znanstvenega razvoja.

 
Viri in literatura:
Department für Raumplanung (2013). Accessed on 01 July 2014. http://raum.tuwien.ac.at/download/EWARD_Description_PhD_Positions.pdf
Entwicklungsplan 2013+ (2013). Technische Universität Wien Accessed on 30 July 2014. http://www.tuwien.ac.at/fileadmin/t/tuwien/docs/leitung/ep_2013_fassung_05_2013.pdf
Forschungszentrum "Energie und Umwelt" (2014). Technische Universität Wien Accessed on 01 July 2014. http://urbem.tuwien.ac.at/dissertation_subjects/EN/
Hochschule für Technik Stuttgart (2014). Accessed on 01.July 2014. http://www.hft-stuttgart.de/Forschung/Projekte/Projekt100.html/en?set_language=en&cl=en
International Doctoral College “Spatial Research Lab” (2012). Accessed on 01 July 2014. http://www.forschungslabor-raum.info/index.php/en/

Matjaž Četina: Študij na tretji stopnji na UL FGG  Preberi več ...

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovenija
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) z doktorskim študijskim programom Grajeno okolje skrbi tudi za izobraževanje na tretji stopnji. Grajeno okolje združuje štiri znanstvena področja: Gradbeništvo, Geodezijo, Načrtovanje in urejanje prostora ter Geologijo. Najobsežnejše znanstveno področje je Gradbeništvo. Študijski področji Geodezija in Načrtovanje in urejanje prostora sta v slovenskem prostoru zastopani le na UL FGG. Načrtovanje in urejanje prostora je interdisciplinarno področje, zato je študij zanimiv za diplomante različnih programov. Študijsko področje Geologija izvajamo v sodelovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani (UL NTF) in je zasnovano tako, da pokriva vsa poglavitna polja geoloških znanosti, hkrati pa se usmerja tudi v specifičnosti geoloških razmer v širšem srednjeevropskem in sredozemskem prostoru. Tem vedam se pridružuje še Varstvo okolja, ki se na UL FGG izvaja kot interdisciplinarni doktorski študijski program.


Temeljni cilj doktorskega študijskega programa Grajeno okolje je izobraževanje visoko usposobljenih raziskovalcev za posamezna znanstvena področja, ki sestavljajo študijski program. Doktorand bo po končanem študiju usposobljen za znanstveno razmišljanje in reševanje znanstvenih problemov ter sodelovanje pri reševanju zahtevnih delovnih problemov z interdisciplinarnim pristopom. Sposoben bo kreativnega in samostojnega znanstvenoraziskovalnega dela in reševanja znanstvenih problemov bodočih delodajalcev. Usposobljen bo za obravnavo raziskovalnega problema po najsodobnejših znanstvenih metodah, kritično presojo raziskovalnih rezultatov, razvoj novih raziskovalnih metod ter prenos novih tehnologij in znanja v prakso.



Študij je dinamičen in znanstvenoraziskovalno naravnan ter vzpodbuja ustvarjalnost mladih doktorandov, ki so po zaključku študija sposobni samostojno izvajati najzahtevnejše znanstvenoraziskovalno delo.



Doktorski študijski program Grajeno okolje je vsebinsko in metodološko nadaljevanje študijev prve in druge stopnje. Predstavlja znanstveno nadgradnjo vsebin gradbeništva, geodezije, načrtovanja in urejanja prostora, okoljskega gradbeništva, stavbarstva in geologije.



Osrednji poudarek doktorskega študija je na raziskovalnem delu, na interdisciplinarnosti študija ter na sodelovanju mednarodno uveljavljenih domačih in tujih strokovnjakov. Poseben poudarek je na ustreznem sodelovanju med doktorandom in mentorjem. Program je v celoti ovrednoten po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) in se tako lahko vključuje v mednarodno izmenjavo študentov v državah, ki ta sistem uporabljajo.

Članki

Anja Jutraž, Tadeja Zupančič:
Vloga arhitekta pri interdisciplinarnem arhitekturnem projektiranju
Creative Commons License IU/CG, 2/2014, 34-42. https://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2014.02.034-042

Nuša Voda:
Evidentiranje vzorcev pozidave na podeželju: primer Podravske regije
Creative Commons License IU/CG, 2/2014, 44-53. https://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2014.02.044-05

Mojca Foški, Gašper Mrak, Alma Zavodnik Lamovšek:
Študentske delavnice kot primer projektnega učenja
Creative Commons License IU/CG, 2/2014, 66-72. https://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2014.02.066-072

Projekti, delavnice, natečaji, predstavitve in diplomske, magistrske ter doktorske naloge

PROJEKTI
SHAPE - oblikovanje celostnega pristopa k zaščiti morskega okolja in obal Jadrana stran 75
DELAVNICE
Arhitekturne, urbanistične in planerske delavnice stran 77-110
NATEČAJI
Krožno križišče Šijana stran 114
2100: Zelena pozidava za prihodnost / koliščarji stran 116
PREDSTAVITVE
Pametni urbanizem - učiti trajnost stran 120
Človek in prostor stran 122
DODIPLOMSKA IN PODIPLOMSKA DELA
Andreas Dillinger: Od pionirskeega orodja do strategije - kaj sledi? stran 126
Uroš Rozman: Prostorska umestitev Dravske kolesarske poti med Dravogradom in Središčem ob Dravi stran 130
Eva Purkarthofer: 'Nihče ni vedel, kaj pričakovati': vplivi avstrijskega članstva v Evropski uniji na prostorske plane in prostorske deležnike stran 134
Gregor Turnšek: Urbanistična študija območja ob Gruberjevem prekopu in idejna zasnova revitalizacije Športnega parka Kodeljevo v Ljubljani stran 136
Alja Košir: Urbanistična ureditev obsavskega parka s celovito prenovo in zgostitvijo naselja Stožice stran 140
Marko Coloni: Projekt dveh stolpov na Dunajski cesti stran 144
Tina Kolar Mušič: Preteklost za prihodnost, programsko-idejna zasnova južnega predela ob cerkvi sv. Martina na Ponikvi stran 148
Nina Eminagić: Idejna zasnova letnega gledališča za Sarajevski Filmski Festival v Sarajevu stran 152
Pia Šooš: Prilagajanje podnebnim spremembam z orodji krajinskega načrtovanja v Ljubljanski urbani regiji stran 156


CELOTNA REVIJA
PDF (6.89M) DOI: 10.15292/IU-CG.2014.02