IGRA USTVARJALNOSTI


Teorija in praksa urejanja prostora | Številka 8 | Leto 2020 | ISSN 2350-3637

Martina Zbašnik-Senegačnik1, Ljudmila Koprivec1:

Gradbeni odpadki kot surovina v trajnostnem grajenem okolju

Creative Commons License DOI 10.15292/IU-CG.2020.08.028-036 | UDK 628.477.6 | POSLANO: 10/2020 | PREGLEDANO: 11/2020 | OBJAVLJENO: 11/2020
Organizacija: 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija

POVZETEK
Grajeno okolje zahteva čedalje večje količine surovinskih virov, hkrati pa nosi pomemben del odgovornosti za nastajajoče odpadke. Do odpadkov prihaja v celotnem življenjskem ciklusu, čeprav se v začetnih fazah nastajanja gradiv deklarirajo kot industrijski odpadki, ob gradnji, obnovi in rušitvi objektov pa prihaja do gradbenih odpadkov. Gradbeni odpadki, ki so sicer med vsemi najbolj voluminozni, imajo velik potencial v krožnem gospodarstvu. Vračanje odsluženih gradiv in komponent med surovinske vire bo omogočilo zaprt krog življenjskega ciklusa gradiv, brez odpadkov, ki bi končali izven gradbenega sektorja. Trajnostna načela gradnje vključujejo štiri osnovne strategije – izogibanje odpadkom, ponovno uporabo gradiv in komponent, njihovo nadaljnjo uporabo in recikliranje. Možnost obdelave gradbenih odpadkov in njihovega vračanja v proces gradnje je odvisna od vrste prevladujočih materialov, ki sestavljajo konstrukcijske elemente stavbe in ločljivosti/neločljivosti konstrukcijskih zvez. Arhitekt ima odgovorno nalogo pri zmanjševanju količin gradbenih odpadkov, saj zasnova stavbe postaja ključna pri obvladovanju gradbenih odpadkov. Konstrukcija s potencialom za smotrno razgradnjo na koncu življenjske dobe stavbe vključuje več konceptov – izbor gradiv z nizkim potencialom obremenjevanja z gradbenimi odpadki, projektiranje razstavljivih kompozitnih gradiv in konstrukcij ter projektiranje enovitih konstrukcij. V prispevku so evidentirani odpadki, ki nastajajo zaradi grajenega okolja. Predstavljeni so koncepti arhitekturnih zasnov s potencialom zmanjšanja količin gradbenih odpadkov in njihovega vračanja med surovinske vire.

KLJUČNE BESEDE
gradbeni odpadki, krožno gradbeništvo, recikliranje, ponovna uporaba, urbano rudarjenje, digitalni potni list gradiv

CELOTEN ČLANEK
https://iu-cg.org/paper/2020/IU-CG.2020.08.028-036.pdf (2.15 MB)

CITAT
Zbašnik-Senegačnik, M., Koprivec, L. (2020). Gradbeni odpadki kot surovina v trajnostnem grajenem okolju. Igra ustvarjalnosti - Creativity Game, (8), 28-36. https://dx.doi.org/10.15292/IU-CG.2020.08.028-036

Kopiraj citat v odložišče (APA stil)

VIRI IN LITERATURA:
Addis, B. (2006). Building with Reclaimed Components and Materials: A Design HandBook for Reuse and Recycling. London: Earthscan.
Gigon, A. in Guyer, M. (2020). Annette Gigon / Mike Guyer Architekten. Pridobljeno s http://www.gigon-guyer.ch/de/bauten/museumsbauten/#g-1159
Baccini, P. in Brunner, P. (2012). Metabolism of the Antroposphere: Analysis, Evaluation, Design. Cambridge: MIT Press.
BAMB. (2020a). Building as material banks. Pridobljeno s https://www.bamb2020.eu/
BAMB (2020b). Materials passports. Pridobljeno s https://www.bamb2020.eu/topics/materials-passports/
Choijeonghwa (2020). Pridobljeno s http://choijeonghwa.com/bbs/zboard.php?id=public&page=2&sn1=&divpage=1&sn=off&ss=on&sc=on&select_arrange=headnum&desc=asc&no=72
Coelho, A. in de Brito, J. (2011). Economic analysis of conventional versus selective demolition –a case study. Resources, Conservation and Recycling, 55, 382–392. https://doi.org/10.1016/j.resconrec.2010.11.003
COM, 2011. 571. Roadmap to a Resource Efficient Europe. European Commision, Brussels. Pridobljeno s https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52011DC0571
Cossu, R. in Williams, I.D. (2015). Urban mining: concepts, terminology, challenges. Waste Management, 45, 1-3. https://doi.org/10.1016/j.wasman.2015.09.040
Den Hollander, M.C., Bakker, C.A. in Hultink, E.J. (2017). Product Design in a Circular Economy: Development of a Typology of Key Concepts and Terms. Journal of Industrial Ecology, 21 (3), 571-575. https://doi.org/10.1111/jiec.12610
Etxeberria, M. (2020). The suitability of concrete using recycled aggregates (RAs) for high performance concrete. V: F. Pacheco-Torgal, Y. Ding, F. Colangelo, R., Tuladhar in A. Koutamanis (ur.), Advances in construction and demolition waste recycling (str. 253-284). Duxford, Cambridge, Kidlington: Elsevier.
Farina, I., Colangelo, F., Petrillo, A., Ferraro, A., Moccia, I. in Cioffo, R. (2020). LCA of concrete with construction and demolition waste. V: F. Pacheco-Torgal, Y. Ding, F. Colangelo, R., Tuladhar in A. Koutamanis (ur.), Advances in construction and demolition waste recycling (str. 501-513). Duxford, Cambridge, Kidlington: Elsevier.
Garcia-González, J., Rodriguez-Robles, D., De Belie, N. in Morán-del Pozo, J.M. in Guerra-Romero, M.I., (2020). Self-healing concrete with recycled aggregates. V: F. Pacheco-Torgal, Y. Ding, F. Colangelo, R., Tuladhar in A. Koutamanis (ur.), Advances in construction and demolition waste recycling (str. 355-383). Duxford, Cambridge, Kidlington: Elsevier.
Hebel, D., E., Wisniewska, M.H. in Heisel, F. (2014). Building from waste. Basel: Birkhäuser.
Hegger, M. (2005). Baustoff Atlas. Basel: Birkhäuser.
Hillebrandt, A., Riegel-Floors, P., Rosen, A. in Seggewies, J. (2019). Manual of Recycling: Buildings as Sources of Materials. München: Edition Detail.
Honica, M., Kovacic, I., Sibenik, G. in Rechberger, H. (2019). Data and stakeholder management framework for the implementation of BIM-based Material Passports. Journal of Building Engineering, 23, 341-350. https://doi.org/10.1016/j.jobe.2019.01.017
Kaza, S., Yao, L., Bhada-Tata, P. in Van Woerden, F. (2018). What a Waste2.0. A Global Snapshot of Solid Waste Menagement to 2050. Pridobljeno s https://openknowledge.worldbank.org/bitstream/handle/10986/30317/211329ov.pdf
Kibert,C.J. (2008). Sustainable Construction: Green Building Design and Delivery. New York: John Wiley & Sons.
Klinglmair, M. in Fellner, J. (2010). Urban mining in times of raw material shortage. Journal of industrial ecology, 14(4), 666–679. https://doi.org/10.1111/j.1530-9290.2010.00257.x
Koutamanis, A., van Reijn, B. in van Bueren, E. (2018). Urban mining and buildings: A review of possibilities and limitations. Resources, Conservation and Recycling, 138, 32-39. https://doi.org/10.1016/j.resconrec.2018.06.024
Krausmann, F., Gingrich, S., Eisenmenger, N., Erb, K.H., Haberl, H. in Fischer-Kowalski, M. (2009). Growth in global materials use, GDP and population during the 20th century. Ecological Economics, 68(10), 2696-2705. https://doi.org/10.1016/j.ecolecon.2009.05.007
Krausmann, F., Weidenhofer, D., Lauk, C., Haas, W., Tanikawa, H., Fishman, T., ... Haberl, L. (2017). Global socioeconomic material stocks rise 23-fold over the 20th century and require half of annual resource use. Proceedings of the National Academy of Sciences, 114(8), 1880-1885. https://doi.org/10.1073/pnas.1613773114
Kucukvar, M., Egilmez, G. in Tatari, O. (2016). Life cycle assessment and optimization-baseddecision analysis of construction waste recycling for a LEED-certified universitybuilding. Sustainability, 8(1), 89. https://doi.org/10.1016/j.resconrec.2018.06.024
Laurent, A., Bakas, I., Clavreul, J., Bernstad, A., Niero, M., Gentil, E., ... Christensen, T.H. (2014). Review of LCA studies of solid waste management systems – part I: lessons learned and perspectives. Waste Management, 34(3), 573–588. https://doi.org/10.1016/j.wasman.2013.10.045
Lederer, J., Kleemann, F., Ossberger, M., Rechberger, H. in Fellner, J. (2016). Prospecting and exploring anthropogenic resource deposits: The case study of Vienna’s subwaynetwork. Journal of industrial ecology, 20(6), 1320–1333. https://doi.org/10.1111/jiec.12395
Lendager Group (2018). Upcycle Studios. Pridobljeno s https://lendager.com/en/architecture/upcycle-studios-en/
Lendager Group (2019). The Resource Rows. Pridobljeno s https://lendager.com/en/architecture/resource-rows/
Manzi, S. in Bignozzi, M.C. (2020). Self-compacting concrete with recycled aggregates. V: F. Pacheco-Torgal, Y. Ding, F. Colangelo, R., Tuladhar in A. Koutamanis (ur.), Advances in construction and demolition waste recycling (str. 229-252). Duxford, Cambridge, Kidlington: Elsevier.
Marinič, D. (2020). Digitalni potni list materialov kot temelj za krožno gradbeništvo. V: J. Volfand (ur.), Priročnik za krožno gospodarstvo : Prehod v trajnostno gradnjo in življenjski cikel stavbe (str. 16-21). Celje: Fit Media d.o.o.
Mladenoivić, A. in Mauko Pranjić, A. (2020). Gradbeni odpadki so kakovosten surovinski tok za gradbeništvo. V: J. Volfand (ur.), Priročnik za krožno gospodarstvo : Prehod v trajnostno gradnjo in življenjski cikel stavbe (str. 123-127). Celje: Fit Media d.o.o.
Moreno, M., De los Rios, C., Rowe, Z. in Charnley, F. (2016). A Conceptual Framework for Circular Design. Sustainability. 8(937), str. 1–15. https://doi.org/10.3390/su8090937
Oogstkaart (2020). Pridobljeno s https://www.oogstkaart.nl/
Pacheco-Torgal, F. in Jalali, S. (2011). Eco-efficient Construction and Building Materials. London: Springer Verlag.
Restado (2020). Pridobljeno s https://restado.de/
Salza (2020). Pridobljeno s https://www.salza.ch/de
Samyn and partners (2017). Europa building. Pridobljeno s https://samynandpartners.com/portfolio/europa-new-headquarters-of-the-council-of-the-european-union/
SRIP (2020). Krožno gospodarstvo. Pridobljeno s https://srip-krozno-gospodarstvo.si/evropska-komisija-sprejela-nov-akcijski-nacrt-za-krozno-gospodarstvo/
Umwelt Bundesamt (2017). Verrottet Plastik gar nicht oder nur sehr langsam? Pridobljeno s https://www.umweltbundesamt.de/service/uba-fragen/verrottet-plastik-gar-nicht-nur-sehr-langsam
Ur. l. EU, C 124, 9.4.2018. Tehnične smernice o razvrščanju odpadkov.
Ur. l. EU, L370/46, 30.12.2014. Seznam odpadkov iz člena 7 direktive 2008/98/ES.
Van Beers, D.T. in Graedel, E. (2007). Spatial characterisation of multi-level in-use copper and zinc stocks in Australia. Journal of Cleaner Production, 15(8-9), 849-861. https://doi.org/10.1016/j.jclepro.2006.06.022
Villoria-Sáez, P., Porras-Amores, C. in del Río Merino, M. (2020). Estimation of construction and demolition waste. V: F. Pacheco-Torgal, Y. Ding, F. Colangelo, R., Tuladhar in A. Koutamanis (ur.), Advances in construction and demolition waste recycling (str. 13-30). Duxford, Cambridge, Kidlington: Elsevier.
WWF – World Wide Fund for Nature (2014). Living Planet Report 2014: Species and Spaces, People and Places Gland. Pridobljeno s https://www.worldwildlife.org/pages/living-planet-report-2014
ZAG (2014). Recikliranje odpadkov za potrebe gradbeništva. Pridobljeno s https://www.zag.si/si/naslovne-teme/recikliranje
Zbašnik-Senegačnik, M. (1996). Negativni vplivi gradiv na človeka in okolje : doktorska disertacija. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani.