Teorija in praksa urejanja prostora | Številka 7 | Leto 2019 | ISSN 2350-3637
Manja Kitek Kuzman1, Martina Zbašnik-Senegačnik2:
Procesi digitalizacije v arhitekturi: les in lesene konstrukcij
DOI 10.15292/IU-CG.2019.07.060-067 |
UDK 624.011.1:004 |
POSLANO: 8/2019 |
PREGLEDANO: 9/2019 |
OBJAVLJENO: 10/2019
Organizacija: 1 Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta, Slovenija, 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija
POVZETEK
Oblike, ki jih je izoblikovala narava, so bile vedno inspiracija za oblikovanje grajenega okolja. Narava je namreč oblike organizmov in procese v njih razvila v smislu največje optimizacije. Organska arhitektura nastaja na podlagi študij oblik v naravi; te po pravilu skorajda niso ravne, ampak zaobljene. Načrtovanje in izvedba takih oblik pa je težja od ortogonalnih in zahteva dobro prostorsko predstavo, poznavanje geometrije in tudi primerna fizična orodja. Digitalizacija je pripeljala tudi do razvoja orodij za načrtovanje zahtevnih geometrijskih oblik, ki s preprostimi pripomočki niso bili obvladljive. Z digitalnimi orodji je danes mogoče načrtovati in oblikovati konstrukcije in konstrukcijske elemente, ki odstopajo od ortogonalne prakse in tvorijo kompleksne upognjene ravnine. Digitalizirani procesi so stopili tudi v druge panoge, ki so vezane na gradnjo stavb in spremenili način dela pa tudi končne produkte. Arhitektom, oblikovalcem in inženirjem so na voljo zmogljiva analitična orodja s katerimi lahko ustvarijo nove oblike, napovedujejo njihovo vedenje in oblikujejo učinkovite proizvodne strategije. Dosedanjim gradivom, ki so bila značilna za organsko oblikovano arhitekturo, se pridružujejo novi leseni inženirski proizvodi, katerih prednost je visoka nosilnost glede na težo, dobra dimenzijska stabilnost in fleksibilnost v konstruiranju večjih dimenzij in so zato idealen material za uresničevanje ambicioznih konstrukcijskih oblik z digitalno podprto tehnologijo oblikovanja in izdelave. Klasičnim načinom gradnje se pridružuje tehnologija 3D tiska, tudi z lesom, ki že omogoča nastanek stavb večjega formata. V članku so predstavljeni digitalizirani procesi v arhitekturi s primeri najnovejših realiziranih projektov, pri katerih so bili vključeni v fazah nastajanja.
KLJUČNE BESEDE digitalizacija, les, lesene konstrukcije, arhitektura
Kitek Kuzman, M., Zbašnik-Senegačnik, M. (2019). Procesi digitalizacije v arhitekturi: les in lesene konstrukcij. Igra ustvarjalnosti - Creativity Game, (7), 60-67. https://doi.org/10.15292/IU-CG.2019.07.060-067
VIRI IN LITERATURA:
Bianconi, F., & Filippucci, M. (Eds.). (2019). Digital Wood Design: Innovative Techniques of Representation in Architectural Design (Vol. 24). Springer, Basel. https://dx.doi.org/10.1007/978-3-030-03676-8 Benyus, J. (2008). A Good Place to Settle: Biomimicry, Biophilia, and the Return of Nature’s Inspiration to Architecture, in: Biophilic Design: The Theory, Science and Practice of Bringing Buildings to Life [eds. Kellert, S. R.; Heerwagen, J.; Mador, M.], Willey, New York.
Bianconi, F, Filippuci, M. (2019). Wood, CAD and AI: Digital Modelling as Place of Convergence of Natural and Artificial Intelligent to design Timber Architecture. V: Digital Wood Design (str. 3-61). Springer, Basel. https://dx.doi.org/10.1007/978-3-030-03676-8_1 Birindelli, I., Cedrone, R. (2012). Modern Geometry versus Modern Architecture. V: Imagine Math. Between Culture and Mathematics. Emmer, M. (ur), Springer-Verlag Italia (str.105-115). Milan, Dordrecht, Heidelberg, London, New York.
Viollet-le-Duc, VEE (1854–1868). Dictionnaire raisonné de l'architecture française du XIe au XVIe siècle. Vol.8, Paris.
Fischer, JR. (2012). Optimizing Digital Organic Freeform Modelling for Fabrication by Using Parameterization With Glass Fibre Reinforced Plastics (GRP). eCAADe - Digital Applications in Construction, 2012, 30, vol.2, str. 181 -190. http://papers.cumincad.org/cgi-bin/works/_id=ecaade2014/Show?ecaade2012_257 Fuller, P. (2005). Buckminster Fuller:designing for mobility. Milano: Skira.
Furman, M., Kuhta, M. (2019). Povezljivost BIM-modela in CNC-stroja na primeru lesene okvirne montažne hiše. Gradbeni vestnik, 68, str. 120-126.
ISSA, R. (2014). Generative Alghoritms: Lindenmayer-System (L-System). http://www.grasshopper3d.com/profiles/blogs/generative-algorithms (dostopno, november 2019).
Hemenway, P. (2008). Der Geheime Code. Köln: Evergreen GmbH.
Kariž, M., Šernek, M., Kitek Kuzman, M. (2017). Possible uses of wood in additive technologies (3D printing). Les/Wood, 66, No. 2, str. 71-84. https://dx.doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n02a07 Kitek Kuzman, M. Sandberg, D., Moutou Pitti, R. (2018). Engineered wood products in contemporary architectural use : case studies = Produits d'ingénierie en bois pour l'architecture contemporaine : cas d'étude. Ljubljana: Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Wood Science and Technology.
Kitek Kuzman, M., Ayrilmis , N., Šernek, M., Kariz, M. (2019). Effect of selected printing settings on viscoelastic behaviour of 3D printed polymers with and without wood. Materials research express, 2019, str.1-21. https://dx.doi.org/10.1088/2053-1591/ab411c Meier, K., Streiff, H., Richter, K. (1990). Zur ökologischen Bewertung des Bau- und Werkstoffs Holz. For the ecological assessment of the construction and wood material. Schweizer Ingenieur und Architekt, 108 (1990), str. 689-695. https://dx.doi.org/10.5169/seals-77453 Mitchell, W. J. (2005). Constructing Complexity. V: Martens, B.; Brown, A.(ur), Computer Aided Architectural Design Futures 2005, Proceedings of the 11th International CAAD Futures Conference, Vienna University of Technology, Vienna, Austria. June 20-22, Springer, str. 41-50.
https://dx.doi.org/10.1007/1-4020-3698-1_3 Pohl, G., Nachtigall, W. (2015). Biomimetics for architecture & design. Merges biological knowledge with architectural know-how. Nature-Analogies-Technology. Switzerland: Springer. https://doi.org/10.1007/978-3-319-19120-1
Picon, A. (2010). Digital Culture in Architecture. Basel: Birkhäuser.
Ruskin, J. (1981). The Seven Lamps of Architecture. New York: Farrar, Straus and Goroux.
Sandberg, D., Kitek Kuzman, M., Gaff, M. (2019). Engineered Wood Products- Wood as an engineering and architectural material. Kompozitni materialy na bazi dřeva - Dřevo jako kompozitni a konstrukčni material. Prag: Czech University of Life Science in Prag.
Singh, MM., Sawhney, A., Sharma, V. (2017). Utilising Building Component Data from BIM for Formwork Planning. Construction Economics and Building. 17(4), str. 20-36. https://dx.doi.org/10.5130/AJCEB.v17i4.5546 Suyi, L., K W Wang, K. W. (2017). Plant-inspired adaptive structures and materials for morphing and actuation: a review. Bioinspiration & Biomimetics, 12, 011001, str. 1-17 https://dx.doi.org/10.1088/1748-3190/12/1/011001 Szalapaj, P. (2005). Contemporary Architecture and the Digital Design Process. TaylorFrancis Group. https://dx.doi.org/10.4324/9781315042879 Šernek, M. (2009). Konstrukcijski kompozitni les. V: M. Kitek Kuzman (ur.), Gradnja z lesom izziv in priložnost za Slovenijo (str. 84-88). Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Univerza v Ljubljani.
Zerbst, R. (2005). Gaudi : The complete buildings. Köln: Taschen.
Zellner, P. (1999). Hybrid Space: New Forms in Digital Architecture. Thames & Hudson.
Tao, Y., Wang, H., Li, Z., Li, P., Shi, SQ. (2017). Development and Application of Wood Flour-Filled Polylactic Acid Composite Filament for 3D Printing. Materials, 2017, 10(4), str. 339-345 https://dx.doi.org/10.3390/ma10040339 Torelli, N., (2009). Les zares. V: M. Kitek Kuzman (ur.), Gradnja z lesom izziv in priložnost za Slovenijo (str. 66 - 73). Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Univerza v Ljubljani.
Zbašnik Senegačnik, M., Kitek Kuzman, M. (2014). Interpretations of organic architecture = Interpretacije organske arhitekture. Prostor : znanstveni časopis za arhitekturu i urbanizam, 22, 2 (48), str. 291-301.
Weinand, Y. (2017). Advanced timber structures. Basel: Birhäuser.
Wright, F.L., (1963). The Natural House. New York: Mentor Book.