IGRA USTVARJALNOSTI

Aurora Saidi:

Arhitektura v primerjavi z nevroznanostjo: Interpretacija raziskovalnih rezultatov v nevroznanosti v podporo fenomenološkim vprašanjem v arhitekturi

DOI 10.15292/IU-CG.2019.07.033-037 | UDK | POSLANO: 6/2019 | PREGLEDANO: 8/2019 | OBJAVLJENO: 10/2019
Organizacija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija

PDF

POVZETEK
Vprašanja človekovega odnosa do grajenega prostora, kako ta oblikuje človekova fizična, duševna in družbena stanja in/ali kako ta stanja oblikujejo človekove izkušnje z grajenim prostorom so že več stoletij predmet odprte razprave med fenomenologi. Medtem ko fenomenologija razlaga izkušnje predvsem s prvoosebnega vidika, nevroznanost ob uporabi učinkovitih novih tehnik merjenja empirično, na ravni nevronskih krogov, proučuje, kako številni notranji procesi, kot so občutki, zaznavanje in spoznavanje, ustvarjajo izkušnje. Le malo dognanj v nevroznanosti glede izkušenj sveta na splošno – in zlasti grajenega okolja – je zanesljivo odgovorilo na dolgo obravnavana fenomenološka vprašanja o naravi arhitekture. Zato je skupina nevroznanstvenikov in arhitektov spodbudila razvoj interdisciplinarnih raziskav, ki vključujejo tako nevroznanost kot arhitekturo. Med prvimi arhitekti, ki so ta pristop uporabili kot podlago za svoja fenomenološka opazovanja, je bil Juhani Pallasmaa. Arhitekt obravnava spregledano utelešeno naravo arhitekture, pri čemer svoje ugotovitve naslanja na nevroznanost in poziva k širjenju zavedanja o tem vprašanju med sodobnimi arhitekturnimi krogi. Toda ali dognanja v nevroznanosti res podpirajo Pallasmaajeve trditve? Nekateri nevroznanstveniki so namreč izrazili dvome o arhitektovi razlagi njihovih dognanj. Članek obravnava Pallasmaajeve zaključke in na splošno prikazuje, da arhitekti, ki podpirajo interdisciplinarne raziskave v nevroznanosti in arhitekturi, pripisujejo prevelik pomen dognanjem v nevroznanosti za krepitev lastnih stališč, medtem ko so nevroznanstveniki – četudi so navdušeni – mnogo bolj zadržani pri svojih sodbah in pozivajo k nadaljnjim poglobljenim raziskavam.

KLJUČNE BESEDE
arhitektura, nevroznanost, Juhani Pallasmaa, filozofija, fenomenologija

CELOTEN ČLANEK
https://iu-cg.org/paper/2019/IU-CG.2019.07.033-037.pdf (0.75 MB)

CITAT

Kopiraj citat v odložišče (APA stil)

VIRI IN LITERATURA:
Arbib, M. A. (2013). (Why) should architects care about neuroscience? In: P. Tidwell (ed.), Architecture and neuroscience (pp. 43-77). Finland: Tapio Wirkkala – Rut Bryk Design Reader.
Arbib, M. A. (2015). Toward a neuroscience of the design process. In: S. Robinson & J. Pallasmaa (eds.), Mind in architecture: Neuroscience, embodiment, and the future of design (pp. 75–98). Boston, MA: MIT Press.
Arbib, M. A. (2016). When brains design/experience buildings: Architectural patterns for a good life. In: J. W. Vasbinder & B. Z. Gulyas (eds.), A good life: Neuro-cognitive patterns and cultural patterns (in press). Singapore: World Scientific Publishers. https://doi.org/10.1142/9789813147492_0007
Arbib, M. A. (2019, July 13). Arbib 4 Mirror neurons, empathy, emotions, & architecture [Video File]. Retrieved from https://www.youtube.com/watch?v=loq3mj6AaDA
Chatterjee, A. (2014). The aesthetic brain: how we evolved to desire beauty and enjoy art. United States: Oxford University Press. Gallese V., Gattara, A. (2015). Embodied simulation, aesthetics, and architecture: An experimental aesthetic approach. In: S. Robinson, & J. Pallasmaa, (eds.), Mind in architecture: Neuroscience, embodiment, and the future of design (pp. 161–180). Boston, MA: MIT Press.
Holl, S., Pallasmaa, J., Pérez-Gómez, A. (1994). Questions of perception: Phenomenology of architecture. A+U, Architecture and urbanism special issue. Tokyo: Academic Press.
Johnson, M. L. (2015). The embodied meaning of architecture. In: S. Robinson & J. Pallasmaa (eds.), Mind in architecture: Neuroscience, embodiment, and the future of design (pp. 33–50). Boston, MA: MIT Press.
Mallgrave, H. (2013). Should architects care about neuroscience? In: P. Tidwell (eds.), Architecture and neuroscience (pp. 23-43). Finland: Tapio Wirkkala – Rut Bryk Design Reader.
Mallgrave, H. (2018). From object to experience: The new culture of architectural design. London: Bloomsbury Visual Arts.
Mlodinow, L. (2012). Subliminal: How your unconscious mind rules your behavior. New York: Pantheon Books.
Mlodinow, L., (2018). Elastic: Flexible thinking in a time of change. New York: Pantheon Books.
Pallasmaa, J. (2000). Hapticity and time: Notes on fragile architecture (pp. 78-84). Architectural Review, 207(1).
Pallasmaa, J. (2005). The eyes of the skin: architecture and the senses. Chichester: Wiley-Academy. Pallasmaa, J. (2013). Towards a neuroscience of architecture. In: P. Tidwell (ed.), Architecture and neuroscience (pp. 23-43). Finland: Tapio Wirkkala – Rut Bryk Design Reader.
Papale, P., Chiesi, L., Rampinini, A. C., Pietrini, P., Ricciardi, E. (2016). When neuroscience ‘touches’ architecture: From hapticity to a supramodal functioning of the human brain. Frontiers in Psychology, 7, 866. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2016.00866
Piaget, J. (1952). The construction of reality in the child. New York, NY, US: Basic Books. Robinson, S. Pallasmaa, J. (eds.) (2015): Mind in architecture: neuroscience, embodiment, and the future of design. The MIT Press.
Smith, L. B. (2005). Cognition as a dynamic system: Principles from embodiment. Developmental Review, 25, 3-4. http://dx.doi.org/10.1016/j.dr.2005.11.001
Varela, F. J., Thompson, E., Rosch, E. (1991). The embodied mind: Cognitive science and human experience. Cambridge, Mass: MIT Press.
Williams Goldhagen, S. (2017). Welcome to your world: How the built environment shapes our lives. Canada: Harper C