IGRA USTVARJALNOSTI


Teorija in praksa urejanja prostora | Številka 6 | Leto 2018 | ISSN 2350-3637

Carolin Stapenhorst1, Magdalena Zabek1, Linda Hildebrand1:

Komunikacija in pretok informacij v kontekstu arhitekurnega načrtovanja

Creative Commons License DOI 10.15292/IU-CG.2018.06.066-073 | UDK 728.1:658.5 | POSLANO: 8/2018 | PREGLEDANO: 9/2018 | OBJAVLJENO: 11/2018
Organizacija: 1 RWTH Univerza v Aachnu, Fakulteta za arhitekturo, Nemčija



POVZETEK
V pogojih vse večjega kopičenja podatkov v vsakdanjem življenju postajajo orodja za obdelavo podatkov vedno bolj zmogljiva, da omogočajo podporo kompleksnemu načrtovanju stavb. Proces arhitekturnega načrtovanja ponuja vrsto novih instrumentov za oblikovanje, načrtovanje in načrtovalsko odločanje. V idealnih pogojih dostop do informacij služi zagotavljanju in dokumentiranju kakovosti stavbe, v najslabšem primeru pa povečano število podatkov zahteva predvsem čas pri zbiranju in procesiranju, brez koristi za stavbo in njene uporabnike. Procesni modeli lahko ponazorijo vpliv informacij na oblikovanje in načrtovanje in tako podpirajo arhitekta in načrtovalca pri vodenju procesa. Članek predstavlja pregled zgodovinskih in sodobnih modelov za vizualizacijo procesa arhitekturnega načrtovanja in vpeljuje načine, kako opisati današnjo situacijo, z vključevanjem različnih deležnikov, dogodkov in instrumentov. Renesančne modele primerjamo z modeli, ki so se uporabljali v drugi polovici 20. stoletja. Predstavimo tudi sodobne modele, predvsem v smislu njihove vrednosti v luči vse bolj računalniško podprte gradnje.

KLJUČNE BESEDE
proces načrtovanja, struktura in faze, akterji, pogoji, orodja, udejanjanje, postopek načrtovanja

CELOTEN ČLANEK
https://iu-cg.org/paper/2018/IU_CG_06-2018_stapenhorst (1.09 MB)

CITAT
Stapenhorst, C., Zabek, M., Hildebrand, L. (2018). Komunikacija in pretok informacij v kontekstu arhitekurnega načrtovanja. Igra ustvarjalnosti - Creativity Game, (6), 66-73. https://doi.org/10.15292/IU-CG.2018.06.066-073

Kopiraj citat v odložišče (APA stil)

VIRI IN LITERATURA:
Alberti, L. B. (1485/1988). De re aedificatoria. On the art of building in ten books. Translation by Rykwert, J.,Tavernor, R., and Leach, N. Cambridge, Mass: MIT.
Baldwin, A., Austin, S., Hassan, T., & Thorpe, A. (1999). Modelling information flow during the conceptual and schematic stages of building design. Construction Management & Economics, 17(2), 155-167.
Baldwin, A. N., Austin, S., Hassan, T., & Thorpe, A. (1998). Planning building design by simulating information flow. Automation in Construction 8, 149-163.
Browning, T. R. (2001). Applying the design structure matrix to system decomposition and integration problems: a review and new directions. IEEE Transactions on Engineering management, 48(3), 292-306.
Carpo, M. (2011). The alphabet and the algorithm. Cambridge, Mass.; London: MIT Press.
Demetrios, E. (2001). An Eames primer. New York: Universe Publishing.
Deutsches Institut für, N., & Normenausschuss, I. (1983). Informationsverarbeitung : Sinnbilder und ihre Anwendung = Information processing: graphical symbols and their application. Beiblatt Beiblatt. Berlin: Beuth.
Hardin, B., & McCool, D. (2015). BIM and construction management: proven tools, methods, and workflows: John Wiley & Sons.
Liau, T., & Wang, W. (2000). Representations of building design process with iterations. Paper presented at the Proceedings of the 17th International Symposium on Automation and Robotics in Construction (ISARC), Taiwan.
Mütze-Niewöhner, S. (2017). [Kurzvortrag Modellierung von Arbeitsprozessen].
Petri, C. A. (1962). Kommunikation mit Automaten. Bonn.
Scheer, A.-W. (2001). ARIS - Modellierungsmethoden, Metamodelle, Anwendungen. Berlin: Springer.
Smithson, A. (1974). Team 10 Primer. Cambridge, Mass: MIT.
Stevens, W. P., Myers, G. J., & Constantine, L. L. (1974). Structured design. IBM Systems Journal, 13(2), 115-139.
Steward, D. V. (1981). The design structure system: A method for managing the design of complex systems. IEEE Transactions on Engineering management(3), 71-74.
Windsperger, A., Windsperger, B., Hummel, M., Ott, C., Teischinger, A., Zukal, M. L., . . . Hirn, U. (2010). Optimierung der Ressourceneffizienz der Holznutzung - Modellierung der Holzverarbeitungsprozesse zur Darstellung der Auswirkungen von Entwicklungen auf die Leistungscharakteristik. Retrieved from St. Pölten: https://nachhaltigwirtschaften.at/resources/fdz_pdf/endbericht_1062_holznutzung.pdf