POVZETEK
Grajeno okolje ima velik vpliv na okolje. Arhitekti v načrtu lahko v veliki meri določijo, kakšne vplive na okolje bo imela stavba v svojem življenjskem ciklusu. Na izbiro materiala in vrsto gradbenih objektov lahko vplivamo že v začetnih fazah načrtovanja. Za merjenje vplivov na okolje se uporabljajo orodja za oceno življenjskega cikla (angl. life cycle assessment – LCA). Članek obravnava rezultate štirih študij primera, v katerih so bila uporabljena štiri nova orodja za oceno življenjskega cikla, in sicer pri štirih akademskih predmetih na različnih univerzah. Rezultati kažejo, da je uspeh orodij za oceno življenjskega cikla v veliki meri odvisen od časa, ko se orodje v procesu načrtovanja uporabi, in strategije za načrtovanje, ki ji študent sledi. Če se ob pravem času uporabi pravo orodje, in to ustreza strategiji načrtovanja, lahko izboljšamo kakovost arhitekture in zmanjšamo vplive na okolje. V večini primerov pa čas uporabe ni bi ustrezen, posledica tega pa so bili dodatni napori ob uporabi orodja za oceno življenjskega cikla. Arhitekturno načrtovanje in izboljšanje okoljske uspešnosti zato med seboj konkurirata. Pri tem pa trpi kakovost arhitekture ali pa se orodje uporabi (pre)pozno in okoljske uspešnosti ni več mogoče izboljšati. Četudi je čas uporabe orodja pravi, je uspeh v veliki meri odvisen od strategije načrtovanja. Število orodij narašča, za vsako fazo projektiranja je na voljo ustrezno orodje. Strategija načrtovanja se moram ujemati z orodjem, to pa zahteva pripravljenost, da pristope k načrtovanju prilagajamo. V preteklosti so bila vprašanja okoljskih vidikov načrtovanja povezana s pomanjkanjem ustreznih orodij, danes pa problem predstavlja pomanjkanje ustreznih pristopov k načrtovanju. Poučevanje o uporabi orodij na seminarjih je enostavno. Strategije okoljskega načrtovanja moramo vključevati v projektiranje in jih razvijati v vseh fazah načrtovanja, da postanejo tudi del arhitekturnega izobraževanja.
KLJUČNE BESEDE orodja za oceno življenjskega cikla (LCA), okoljski vidiki zasnove, faza arhitekturnega načrtovanja
Hollberg, A., Habert, G., Schwan, P., Hildebrand, L. (2017). Potenciali in omejitve okoljskih vidikov zasnove z uporabo orodij za oceno življenjskega cikla. Igra ustvarjalnosti - Creativity Game, (5), 34-45. https://doi.org/10.15292/IU-CG.2017.05.034-045
VIRI IN LITERATURA:
Baunetz. (2016). Temporäres Restaurant in Weimar. Retrieved December 12, 2017, from http://www.baunetz.de/meldungen/Meldungen-Temporaeres_Restaurant_in_Weimar_3933881.html
BBSR. (2016). ökobau.dat. Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz, Bau und Reaktorsicherheit. Retrieved from http://oekobaudat.de/
DIN. (2008). DIN 276-1: Kosten im Bauwesen. Deutsches Institut für Normung e.V.
DIN. (2011). DIN V 18599-2:2011 Energetische Bewertung von Gebäuden - Berechnung des Nutz-, End- und Primärenergiebedarfs für Heizung, Kühlung, Lüftung, Trinkwasser und Beleuchtung - Teil 2: Nutzenergiebedarf für Heizen und Kühlen von Gebäudezonen. Deutsches Institut für Normung e.v.
DOE. (2015). EnergyPlus V8.3. Retrieved October 10, 2017, from https://energyplus.net/
El Khouli, S., John, V., & Zeumer, M. (2014). Nachhaltig Konstruieren (Detail Gre). Institut für Internationale Architektur-Dokumentation.
German Sustainable Building Council. (2015). DGNB system. Retrieved October 10, 2017, from http://www.dgnb-system.de/en/
Hegger, M., Fuchs, M., Stark, T., & Zeumer, M. (2007). Energie Atlas: Nachhaltige Architektur. Birkhäuser.
Heidenreich, C., & Schütz, S. (2010). Screenhaus.SOLAR - Ein Kino im Solarkleid. Bauhaus-Universitätsverlag.
Hollberg, A. (2016). Parametric Life Cycle Assessment - Introducing a time-efficient method for environmental building design optimization. (bauhaus.ifex, Ed.). Bauhaus-Universitätsverlag.
Hollberg, A., Ebert, M., Schütz, S., Cicek, B., Gumpp, R., & Ruth, J. (2016). Application of a parametric real-time LCA tool in students’ design projects. In Sustainable Built Environment (pp. 72–81). Hamburg.
Hollberg, A., Lichtenheld, T., Klüber, N., & Ruth, J. (2017). Parametric real-time energy analysis in early design stages: a method for residential buildings in Germany. Energy, Ecology and Environment. https://doi.org/10.1007/s40974-017-0056-9
Hollberg, A., & Ruth, J. (2016). LCA in architectural design—a parametric approach. The International Journal of Life Cycle Assessment, 21(7), 943–960. https://doi.org/10.1007/s11367-016-1065-1
Klöpffer, W., & Grahl, B. (2014). Life Cycle Assessment (LCA) - A guide to best practise. Weinheim: Wiley-VCH Verlag GmbH & Co. KGaA.
Köhler, M. (2016). Rhinos, Hoppers, CAD-Monkeys. Competition Online, 85–90. Retrieved from https://www.competitionline.com/de/magazin
Kvan, T., & Yunyan, J. (2005). Students’ learning styles and their correlation with performance in architectural design studio. Design Studies, 26(1), 19–34. https://doi.org/10.1016/j.destud.2004.06.004
Passer, A., Lasvaux, S., Allacker, K., De Lathauwer, D., Spirinckx, C., Wittstock, B., ... Wallbaum, H. (2015). Environmental product declarations entering the building sector: critical reflections based on 5 to 10 years experience in different European countries. The International Journal of Life Cycle Assessment, 20(9), 1199–1212. https://doi.org/10.1007/s11367-015-0926-3
Paulson Jr., B. C. (1976). Designing to Reduce Construction Costs. Journal of the Construction Division, 102(4), 587–592.
RIBA. (2013). RIBA Plan of Work 2013: Consultation document.
Schneider, C. (2011). Steuerung der Nachhaltigkeit im Planungs- und Realisierungsprozess von Büro- und Verwaltungsgebäuden.
Suau, C. (2013). Minimum Game Plans: Eco-Design and Low-Tech Fabrication in Studios. Igra Ustvarjalnosti - Creativity Game, 2013(1), 034–039. https://doi.org/10.15292/IU-CG.2013.01.034-039
UNEP SBCI. (2009). Buildings and Climate Change Summary for Decision-Makers.
designbuildxchange. (2016). Recycling Mies
Haas, S., & Asam, C. (2014). Wecobis- Ökologische Baustoffinformationssystem