IGRA USTVARJALNOSTI

Tomaž Pipan¹, Neja Zalaznik²:

Arhitekturne krajine in regije Slovenije in sodobna poselitev: izbor reprezentativnih naselij

DOI 10.15292/IU-CG.2025.13.022-029 | UDK 711.2:911.375.1(497.4) | POSLANO: 10/2025 | PREGLEDANO: 11/2025 | OBJAVLJENO: 12/2025
Organizacija: ¹ Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta, Slovenija, ² University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Slovenia

PDF

POVZETEK
Članek predstavi metodo izbora naselij, primernih za nadaljnje vrednotenje sodobne identitete poselitve v Sloveniji. Izhodišče je, da identitete naselij ni več možno razumeti zgolj na podlagi klasifikacij historičnega tkiva, temveč kot rezultat prepletanja historičnega s povojnimi in sodobnimi poselitvenimi plastmi. Tako je cilj tega prispevka vzpostaviti nabor štirih naselij v vsaki arhitekturni regiji, ki so dovolj velika in imajo primerno razmerje med historičnim in novim tkivom, da bo možno opredeliti vpliv novega tkiva na identiteto naselij. Izbor temelji na določanju pragov in prekrivanju treh kart: (1) karte prirasta, ki z letnico 1945 loči nove od historičnih vzorcev; (2) karte velikosti naselij po številu prebivalcev, ki zagotavlja primernost naselij; ter (3) karte oddaljenosti od avtocestnega križa, ki določi območja manjših razvojnih pritiskov. Rezultati pokažejo, da je bilo pragove za izbor naselij treba najizraziteje prilagajati pri karti prirasta, kar kaže na veliko regionalno heterogenost poselitvenega vzorca. Karta oddaljenosti se izkaže za manj uporabno, saj je večina primernih velikosti naselij znotraj prve izohrone, kar tudi nakazuje na problem, sodobne identitete. Karta velikosti pa pokaže dokaj enakomerno razporeditev podeželskih naselij. Prekrivanje kart v razponu določenih pragov vodi do nabora 52 naselij. Ključni sklep je, da so naselja, kjer je identiteto še mogoče razlagati pretežno skozi historično strukturo, praviloma manjša od 500 prebivalcev ter da je težko izbrati 4 naselja v vsaki regiji, ki bi ustrezala izhodiščnim pragovom. Delež sodobnega prirasta stavbnega tkiva v Sloveniji v podeželskih naselij primerne velikosti je višji kot smo pričakovali, zato bo določanje identitete sodobnih naselij oteženo.

KLJUČNE BESEDE
vzorec naselja, morfologija, arhitekturne krajine in regije Slovenije, sodobna poselitev

CELOTEN ČLANEK
https://iu-cg.org/paper/2025/IU-CG.2025.13.022-029.pdf (0.77 MB)

CITAT

Kopiraj citat v odložišče (APA stil)

VIRI IN LITERATURA:
Drozg, V. (1992). Morfološki tipi vaških naselij v Sloveniji. Geografski vestnik, 64, 19–36.
Fikfak, A., Grom, J. P., Lavtižar, K., Lazič, M., Novljan, T., Kušar, D., idr. (2022). Arhitekturne tipologije in arhitekturne krajine in regije Slovenije: Ciljno raziskovalni program »CRP 2021« v letih 2021–2023: Vsebinsko poročilo.
Fister, P., Boh-Pečnik, N., Debevec, L., Deu, Ž., Kavčič, M., & Lah, L. (1993a). Arhitekturne krajine in regije Slovenije (Prostor). Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije; Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje.
Fister, P., Boh-Pečnik, N., Deu, Ž., & Lah, L. (1993b). Glosar arhitekturne tipologije (Prostor). Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije; Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje.
Foster, H. (Ed.). (1983). The anti-aesthetic: Essays on postmodern culture. Bay Press.
Fridl, J., Kladnik, D., Orožen Adamič, M., Perko, D., in Pogačnik, A. (1998). Geografski atlas Slovenije: Država v prostoru in času.
GURSa. (n.d.). Kataster nepremičnin: Stavbe – točkovni prikaz (KN_SLO_STAVBE_SLO_STAVBE_tocka) [Podatkovni niz; ESRI Shapefile]. eProstor (JGP) - Geodetska uprava Republike Slovenije. . Pridobljeno 24. novembra 2024, s https://eprostor.gov.si
GURSb. (n.d.). Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture: Ceste – poligoni (GI_SLO_GJI_CESTE_poligoni) [Podatkovni niz; GeoPackage]. eProstor (JGP) Pridobljeno: 30. November 2025, s: https://eprostor.gov.si/
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (n.d.). Razpršena urbanizacija. V: Urbanistični terminološki slovar. Pridobljeno 28. januarja 2026, s https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/urbanisticni/
Marušič, J. (1998). Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor; Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje.
Mavrič, T. (2017). Zgodovinski pregled razvoja urbanističnih ustanov in zakonodaje v Sloveniji med letoma 1945 in 1990. Urbani izziv, 132–142.
Melik, A. (1933). Kmetska naselja na Slovenskem (s karto v prilogi). Geografski vestnik, 9(1–4), 129–165.
Pipan, T. (2025). Berljivost naselij v času sodobnih tipskih vzorcev. V: Regionalna kontekstualizacija v arhitekturi (konferenčni prispevek). Urbanistični inštitut Republike Slovenije.
Pogačnik, A. (1996). Varstvo in usmerjanje oblikovne podobe slovenskih mest (Prostor). Ministrstvo za okolje in prostor; Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje.
Ravbar, M. (1997). Slovene cities and suburbs in transformation. Geografski zbornik, 64–105.
Rebernik, D. (2004). Razvoj prebivalstva v Ljubljanski urbani regiji [Population development in Ljubljana urban region]. Dela.
SPRS 2050. (2023). Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050. Ministrstvo za naravne vire in prostor.
SURS (2025, 11. junij). Prebivalstvo – izbrani kazalniki, občine in naselja, Slovenija, letno [Podatkovna tabela]. SiStat - Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno: december 2025.
Živak, N., Marjanović, M., in Ivanisevic, M. (2021). The legacy of Yugoslavia: The historical roots of spatial planning legislation and institutions in Bosnia & Herzegovina III (pp. 19–34).