IGRA USTVARJALNOSTI

Vojko Kilar¹, Martina Zbašnik-Senegačnik¹, Mitja Zorc¹:

Ocena potresne ogroženosti osnovnih šol v Sloveniji

DOI 10.15292/IU-CG.2024.12.026-034 | UDK 699.8:727:373(497.4) | POSLANO: 11/2024 | PREGLEDANO: 12/2024 | OBJAVLJENO: 12/2024
Organizacija: ¹ Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija

PDF

POVZETEK
Slovenija sodi med potresno bolj ogrožene države v Evropi. Ocene kažejo, da v območje visokega potresnega tveganja sodi med 6 % in 14 % slovenskega stavbnega fonda. Bolj so ogrožene stavbe, zgrajene v obdobjih, ko še ni bilo predpisov za potresno odporno gradnjo oz. so bile zahteve v primerjavi z današnjimi bistveno manjše. Stavbe za vzgojo in izobraževanje, med njimi stavbe osnovnih šol, ki jih obravnava članek, niso izjema. Zaradi njihove družbene vloge je zahteva po potresni odpornosti še toliko bolj pomembna. Članek na podlagi analize osnovnih podatkov o fondu 766 stavb osnovnih šol v Sloveniji ugotavlja, kolikšno je število stavb, ki so bile zgrajene v obdobju veljavnosti posameznih predpisov s področja potresno odporne gradnje, koliko etaž imajo in iz kakšnega materiala je njihova nosilna konstrukcija. S posploševanjem je na osnovi teh podatkov možno sklepati na njihovo potresno odpornost. Za stavbe, ki so bile zgrajene po letu 1999 in so sledile zahtevam predpisa Evrokod 8, ter večino stavb, ki so bile zgrajene po letu 1981, lahko sklepamo, da so potresno varne. Velik delež stavb, ki so v uporabi še danes, pa je bil zgrajen v predhodnih zgodovinskih obdobjih in je ustrezal takrat veljavnim predpisom. Zanje lahko sklepamo, da so z vidika današnjih zahtev verjetno potresno manj varne ali celo nevarne in bi v prihodnjih letih potrebovale potresno utrditev, kot to predvideva tudi Resolucija o krepitvi potresne varnosti do leta 2050. Za natančno presojo potresne odpornosti pa bi bilo zaradi posebnosti prostorskih oz. konstrukcijskih zasnov potrebno preverjati vsako stavbo posamezno.

KLJUČNE BESEDE
šolske stavbe, potresna odpornost, ocena potresne ogroženosti, potresna utrditev šolskih stavb

CELOTEN ČLANEK
https://iu-cg.org/paper/2024/IU-CG.2024.12.026-034.pdf (0.38 MB)

CITAT

Kopiraj citat v odložišče (APA stil)

VIRI IN LITERATURA:
Blenkuš, M. in Zorc, M. (2017). Izsledki kvantitativne analize stavbnega fonda osnovnih šol v Sloveniji = The results of a quantitative analysis of the building fund for elementary schools in Slovenia. AR: arhitektura, raziskave = architecture, research, 2, 48–59.
Bosiljkov, V., Page, A. W., Bokan-Bosiljkov, V. in Žarnić, R. (2008). Evaluation of the seismic performance of brick masonry walls. Structural control and health monitoring, 17(1), 239–249.
Bubnov, S. (1983). Potresna varnost starejših zgradb. Univerzum.
Bubnov, S., Fajfar, P., Fischinger, M., Ribarič, V., Tomaževič, M., Aničić, D., Poceski, A., Rosman, R. in Steinman, V. (1982). Izgradnja objekata visokogradnje u seizmičkim područjima: ocena pravilnika. Publikacija IKPIR 25. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo: Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij: Seizmološki zavod SRS.
CEN – European Committee for Standardisation (2004). Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance – Part 1: General rules, seismic actions and rules for buildings. https://www.phd.eng.br/wp-content/uploads/2015/02/en.1998.1.2004.pdf
CNR (2018). Advisory Committee on Technical Recommendations for Construction: Guide for the Design and Construction of Externally Bonded Fibre Reinforced Inorganic Matrix Systems for Strengthening Existing Structures.
Dolšek, M., Babič, A. in Žižmond, J. (2021). Ali je treba v Republiki Sloveniji krepiti potresno odpornost skupnosti? : usposabljanje predstavnikov lokalnih skupnosti in širše strokovne javnosti o širši, energetski in potresni prenovi stavb (U6-2). Life projekt CARE4CLIMATE, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.
Dujič, B. in Žarnić, R. (2008). Vrednotenje potresne odpornosti lesene gradnje. V: Kitek Kuzman, M. (ur.), Gradnja z lesom – izziv in priložnost za Slovenijo (str. 176–181). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo.
Fajfar, P. (2017). Razvoj predpisov za potresno odporno gradnjo v Sloveniji. Gradbeni vestnik, 66, 82–96.
Fajfar, P., Fischinger M. in Isaković T. (2000). Metoda procjene seizmičkog ponašanja zgrada i mostova. Građevinar, 52(3), 663–671.
Gradbeni zakon. 1931. Tiskovna zadruga.
ICOMOS, 2017. Pristopi k ohranjanju kulturne dediščine 20. stoletja: Madridsko-newdelhijski dokument 2017. https://icomos.splet.arnes.si/files/2021/02/Icomos_brosura_Web.pdf
Ivanšek, F. (ur.) (1954). Od stare k novi šoli. Referati in material s posvetovanja o gradnji sodobne šole. Arhitekt, 12/13.
Kilar, V. in Kušar, D. (2009). Assessment of the earthquake vulnerability of multi-residential buildings in Slovenia. Acta geographica Slovenica, 49(1), 89–118.
Lazar Sinković, N., Dolšek, M. in Babič, A. (2021). Modeli komunikacije potresnega tveganja. Ujma: revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 34/35, 409–416.
Lutman, M., Capuder, F., Drobnič, D., Gams, M., Klemenc, I., Kramar, M., Pazlar, T., Weiss, P. (2017). Posegi v nosilno konstrukcijo stavb. Ministrstvo za okolje in prostor RS, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja.
Mapei (2020). Protipotresna sanacija vrtcev in šol v Ljubljani. https://www.mapei.com/si/sl/novice-in-dogodki/podrobnosti-dogodka/2020/04/17/protipotresna-sanacija
MNVP – Ministrstvo za naravne vire in prostor RS (2023). Ocena zmožnosti obvladovanja tveganja za potres. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MNVP/Dokumenti/Graditev/ocena_zmoznosti_obvladovanja_tveganja_za_potres.docx
MO – Ministrstvo za obrambo RS (2018). Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi potresov. https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSZR/Datoteke/Ocene-ogrozenosti/ocena_ogrozenosti_potres.pdf
Navinšek, E. (1978). S prostorno znanostjo in analizo do brezkoridorne arhitekture. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HLCTA35
Orožen Adamič, M. (1995). Earthquake threat in Ljubljana. Geografski zbornik, 35, 145–151.
Orožen Adamič, M. in Hrvatin, M. (2001). Geografske značilnosti potresov v Posočju. Geografski zbornik, 41, 45–90.
Orožen Adamič, M. in Perko D. (1996). Potresna ogroženost občin in naselij v Sloveniji. Geografski zbornik, 36, 7–45.
Ostanek, F. (ur.) (1973). Razstava 5 let – 100 šol (katalog ob razstavi). Slovenski šolski muzej, Izobraževalna skupnost Slovenije.
Petrovčič, S. in Kilar, V. (2018). Arhitekturno-tehnični vidik varovanja arhitekturne dediščine na potresno ogroženih območjih. Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia, 28(3), 589– 610.
Petrovčič, S. in Kilar, V. (2022). Design considerations for retrofitting of historic masonry structures with externally bonded FRP systems. International journal of architectural heritage : conservation, analysis and restoration, 16(7), 957–976.
POTROG, 2019. Raziskovalni projekt Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe Civilne zaščite. https://potrog2.vokas.si/
PTP – Privremeni tehnički propisi. 1948. Beograd.
Resolucija o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »PREHITIMO POTRES« (ReKPV50). (2023). Uradni list RS, št. 122/2023. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=RESO150
Roške in Streliške stolpnice (2023). Protipotresna utrditev Roških in Streliških stolpnic. https://roskeinstreliskestolpnice.si/
RTV SLO (2023). Kakšne bi bile pri nas posledice rušilnega potresa? https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174938037
Slak, T. in Kilar, V. (2005). Potresno odporna gradnja in zasnova konstrukcij v arhitekturi. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.
Stavbinski red za mesto Ljubljana, 1896. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SWFPDKPP
Tomaževič, M. (1998). Ocenjevanje uporabnosti po potresu poškodovanih objektov. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje.
Tomaževič, M. (2009). Potresno odporne zidane stavbe. Tehnis.
Zbašnik-Senegačnik, M., Blenkuš, M., Gregorski, M., Nardoni Kovač, Š., Zaviršek Hudnik, D., Zorc, M., Cencič, M. in Štemberger, T. (2019). Analiza stanja na področju arhitekture javnih vrtcev in šol v Sloveniji –  evidentiranje, vrednotenje in varovanje primerov kakovostne (trajnostne) arhitekturne prakse : raziskovalni projekt Ciljnega raziskovalnega programa "CRP 2016". Zaključno poročilo 2019. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.
Zorc, M. (2016). En sam, velik, svetel, uporaben prostor, 14 šol Emila Navinška v Ljubljani. Galerija DESSA 7. 12.–21. 1. 2016, Razstava študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
Zorc, M. (2024). Učilnice na kupu še ne naredijo skupka učnih prostorov. V Zbašnik-Senegačnik, M., Gregorski, M. in Zorc, M. (ur.), Na poti k sodobni šolski arhitekturi (str. 93–132). Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Žarnić, R. (2005). Lastnosti gradiv. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
24ur (2021). Bo Sloveniji, kjer je zelo nizka potresna odpornost, uspelo prehiteti potres? https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-sloveniji-uspelo-prehiteti-potres.html