IGRA USTVARJALNOSTI


Teorija in praksa urejanja prostora | Številka 10 | Leto 2022 | ISSN 2350-3637

Rrona Berisha1, Ilka Čerpes2:

Družbeni in prostorski vidik javnih prostorov – skozi analizo del Alija Madanipourja

Creative Commons License DOI IU-CG.2022.10.030-035 | UDK 711.4:316.728 | POSLANO: 4/2022 | PREGLEDANO: 10/2022 | OBJAVLJENO: 11/2022
Organizacija: 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija , 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Slovenija



POVZETEK
Po dokončnem zatonu funkcionalizma v šestdesetih letih 20. stoletja se je debata o javnem prostoru mest vrnila v teoretične razprave in praktično delo na področju urbanističnega načrtovanja in oblikovanja. Najprej kot spomin na zgodovinsko vlogo in obliko javnega prostora, nato pa kot razprava o javnem prostoru kot osrednjem orodju za razvoj trajnostnih mest. Med najpomembnejšimi teoretiki na tem področju je arhitekt in profesor Ali Madanipour. V središču tega prispevka sta družbeni in prostorski vidik javnih prostorov. Analizirani sta dve najpomembnejši deli profesorja Madanipourja, ki sta izšli s precejšnjo časovno razliko, da bi razumeli, ali so se stališča profesorja Madanipourja glede družbeno-prostorskega vidika javnih prostorov sčasoma spremenila oziroma razvila in na kakšen način. Najprej smo analizirali dve deli profesorja Madanipourja, eno iz leta 1996 in drugo iz leta 2020, nato pa smo ti deli kritično primerjali med seboj. Profesor Madanipour opisuje trenutno stanje javnih prostorov z besedami »od kritike do ortodoksije«. Izzivi in nezadovoljstvo, ki so se pojavljali v preteklosti in jih je omenjal tudi sam, so zdaj postali običajni, torej realnost, ki jo sprejemamo. Njegovo stališče glede javnih prostorov je preprosto, saj zahteva, da so dobro dostopni, vključujoči in odprti za vse brez razlik ter da upoštevajo družbeno-prostorski vidik prostora in vseh področij, ki so z njim povezana. Kot je omenil, je med drugim najmanj zadovoljen s tem, da se javni prostori obravnavajo kot gospodarski generatorji, pri čemer niso ustvarjeni za krepitev družbenega vidika ter vseh telesnih, duševnih in družbenih koristi, ki jih imajo za uporabnike.

KLJUČNE BESEDE
javni prostori, družbeno-prostorski vidik, Ali Madinapour

CELOTEN ČLANEK
https://iu-cg.org/paper/2022/IU-CG.2022.10.030-035.pdf (0 MB)

CITAT
Berisha, R., Čerpes, I. (2022). Družbeni in prostorski vidik javnih prostorov – skozi analizo del Alija Madanipourja. Igra ustvarjalnosti - Creativity Game, (10), 30-35. https://doi.org/IU-CG.2022.10.030-035

Kopiraj citat v odložišče (APA stil)

VIRI IN LITERATURA:
Broudehoux, A. (2021). How Cities Can Permanently Reclaim Public Spaces Post-Pandemic. The Conversation. Accessed 21.09.2021:  https://www.usnews.com/news/cities/articles/2021-01-04/post-pandemic-cities-can-permanently-reclaim-public-spaces-as-gathering-places
Carmona, M., Heath, T., Oc, T., Tiesdell, S. (2003). Public Places - Urban Spaces The Dimensions of Urban Design. Architectural Press.
Carmona, M., Freeman, J., Rose, S., Woolley, H. (2004). The Value of Public Space, How High Quality.
Parks and Public Spaces Create Economic, Social and Environmental Value. CABE Space.
Carmona, M., Magalhães, C., Hammond, L. (2008). Public Space The management dimension. Routledge. USA and Canada.
Carr, S., Francis, M., Rivlin, L., Stone,A. (1992). Public Space. Cambridge University Press.
Caves, R., (2005). Encyclopedia of the city. Routledge.
Farr. E., Piroozfar. P. (2013). Cities for all: all-inclusive collective urban spaces for the public - a case of a successful interactive model.  REAL CORP 2013. Rome, Italy. Accessed 14.07.2022: https://www.researchgate.net/publication/258177783_Cities_for_all_all-inclusive_collective_urban_spaces_for_the_public_-_a_case_of_a_successful_interactive_model
Ghel, J. (2011). Life between buildings. Using Public Space. Island Press. London.
Honey-Rosés, J. (2021). Public Spaces and Health in Post-Pandemic Cities. IS Global – Barcelona Institute for Global Health. Accessed 21.09.2021: https://www.isglobal.org/en/healthisglobal/-/custom-blog-portlet/los-espacios-publicos-y-la-salud-en-la-ciudad-pospandemia/8000927/12302
Keiner, M. (2012). “Foreword” in Ercoskun, O., Green and Ecological Technologies for Urban Planning: Creating Smart Cities. Information Science Reference. Pg. IX.
Loukaitou-Sideris, A., and Banerjee, T., (1998). Urban Design Downtown: Poetics and Politics of Form. University of Californiia Press. Berkeley, CA.
Lynch, K. (1981). A theory of good city form. The MIT Press. England.
Madanipour, A. (1996). Design of Urban Space - An Inquiry into a Socio-spatial Process. University of Newcastle, Newcastle upon Tyne, UK. John Wiley & Sons Ltd, England.
Madanipour, A. (2019). Rethinking Public Space: Between Rhetoric and Reality. In: KTH Centre for the Future of Places (2019). The Reykjavik Symposium:The Futures Of Public Space. [Video]. Accessed: 09.09.2021: https://www.youtube.com/watch?v=QztwN1zSfuQ&ab_channel=KTHCentrefortheFutureofPlaces
Madanipour, A. (2020). A critique of public space: between interaction and attraction. In: Mehta, V., Palazzo, D. (eds.) (2020). Companion to Public Space. Routledge, Taylor & Francis Group. London and New York.
Peterson, M. (2017). Living with difference in hyper-diverse areas: how important are encounters in semi-public spaces? Social & Cultural Geography, 18:8. Routledge.
Roggema, R. (2018). Contemporary Urban Design Thinking: The Australian Approach. Springer. Pg. 41.
Un-Habitat. (2020). Public Space and COVID-19. Un-Habitat. Accessed 21.09.2021: https://unhabitat.org/sites/default/files/2020/06/final_public_space_key_messages_covid19_14_june_2020.pdf
Zukin, S. (1995). The Cultures of Cities. Cambridge, MA: Blackwell.