CREATIVITY GAME

Janez Peter Grom¹, Kristijan Lavtižar¹, Tomaž Pipan²:

Legibility of Built Space and the Method for Determining Architecturally Conditioned Spatial Identity – MAPPI

DOI 10.15292/IU-CG.2023.11.022-030 | UDK 728.6:711.4:001.8 | SUBMITTED: 11/2023 | REVISED: 11/2023 | PUBLISHED: 12/2023
Author's affiliation: ¹ University of Ljubljana, Faculty of Architecture, Slovenia, ² University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Slovenia

PDF

ABSTRACT
There is no space without people and no people without space. The very theory of genius loci (the spirit of a place) highlights the importance of spatial identity, as it is precisely this prerequisite for the formation of awareness of belonging to a certain community. Urban theory, which deals with the morphological composition of the built space, focuses on recognizing existing morphological patterns and reacts to these patterns depending on the different levels of development of thought doctrines or individual interpretations of the researcher. On the other hand, the gestalt spatial-architectural theory focuses on the meaning of an individual particle and its influence on other building blocks within its spatial context. The question arises of the relationship between the patterns of the built space and their building blocks; of the relationship between urban composition and individual architecture - buildings. To intertwine these two levels of reading space, the Method for determining Architecturally Conditioned Spatial Identity (MAPPI) was developed. Using the MAPPI method, we systematically monitor and check qualitative and quantitative data about the building/settlement. The intertwining of two levels and the diversity of data verification offers a different view of the interdependence between the building/settlement, from which the possibility of determining a spatially conditioned identity arises. This can be achieved by recognizing contemporary trends in architectural identity and key changes in recent decades, as well as based on existing classifications of architectural typology. In this way, it is possible to redefine settlement and architectural typologies, their characteristics, and their spatial distribution. The various tools used in the MAPPI method are designed so that, through partial automation and data synthesis, they facilitate the determination of closed spatial entities. The applicability of the MAPPI tools and method was verified on the example of the Prebold settlement.

KEYWORDS
morphology, morphological patterns, architectural typologies, identity, Method for determining architecturally conditioned spatial identity (MAPPI), Prebold

FULL ARTICLE
https://iu-cg.org/paper/2023/IU-CG.2023.11.022-030.pdf (1.21 MB)

CITATION

Copy citation to clipboard (APA style)

LITERATURE AND SOURCES:
Caniggia, G. (1963). Lettura di una Citta: Como. Rome: Centro Studi di Storia Urbanistica.
Cigoj Sitar, N., Gantar, D., Kozamernik, J., Mlakar, A. (2020): Priporočila za izdelavo krajinske zasnove. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije,
Drozg, V. (1995). Morfologija vaških naselij v Sloveniji. Geographica Slovenica 27. Ljubljana, Inštitut za geografijo.
Durjava, M. (1986). Načela oblikovanja slovenskih kmečkih naselij in ljudske arhitekture. Maribor: Mladinska knjiga.
Fikfak, A. (2007). Naselbinska kultura slovenskega podeželja-Goriška brda. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.
Fikfak, A., Grom, J. P., Lavtižar, K., Lazič, M., Novljan, T., Kušar, D., Nikšič, M., Gantar, D., Goršič, N., Koblar, S., Pipan, T., Švigelj, A. (2023). Arhitekturne tipologije in arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ciljno raziskovalni program "CRP 2021" v letu 2021-23. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: Urbanistični inštitut.
Fister, P. (1970). Naselbinske oblike od Jezerskega do Bitenj, v Kranjski zbornik, Kranj.
Fister, P., Boh-Pečnik, N., Debevec, L., Deu, Ž., Kavčič, M., Lah, L.  (1993a). Arhitekturne krajine in regije Slovenije (Vol. 2). Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje.
Fister, P., Boh-Pečnik, N., Deu, Ž., Lah, L.  (1993b). Glosar arhitekturne tipologije (Vol. 1). Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje.
Furman Oman, G., Furman Oman, M., J. Sedovnik (2013): Sodobna arhitekturna tipologija na Kozjanskem. Podčetrtek: Občina Podčetrtek in javni zavod Kozjanski park
Gantar, D., Goršič, N., Nikšič, M., Ravnikar, Ž., Štaut, L. (2020): Usmeritve za oblikovanje objektov, usmeritve za objekte za kratkotrajno bivanje: strokovne podlage za Občinski prostorski načrt občine Idrija. Končno poročilo. Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Gehl, J. (2010). Cities for people. Washington: Island Press.
Grabrijan, D., Grabrijan, N., Didek, Z., Didek, S. (1959). Kako je nastajala naša sodobna hiša. Ljubljana: Mladinska knjiga
Grom, J.P. (2022). Vpliv utrdbenih sistemov rapalske meje na razvoj prostora. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.
GURS (2022). Geodetska uprava Republike Slovenije. Https://egp.gu.gov.si/egp/ (4. 19. 2022)
Hudoklin, J., Selak, I., Simič, S. (2005). Ohranjanje prepoznavnosti slovenskih krajin; Podrobnejša pravila za urejanje prostora. Zaključno poročilo. Novo mesto, Acer d.o.o.
Ilešič, S. (1950). Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Karlovšek Debelak, M. idr. (1980).  Razvoj in urejanje vasi na Slovenskem. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS.
Konservatorski načrt za prenovo za del enote dediščine Idrija – mestno jedro, EŠD 182 in OPPN mestno jedro (2011). Ljubljana, Populus d.o.o.
Komelj, D. (1965). Pokrajina in arhitektura. Sinteza št. 3/1965.
Melik, A. (1960). Slovensko Primorje. Ljubljana: Slovenska matica.
Mušić, M. (1947). Obnova slovenske vasi, Celje: Družbe sv. Mohorja.
Norberg-Schulz, C. (1996). Genius loci: Towards a phenomenology of architecture. New York: Rizzoli.
Pogačnik, A. (1996). Varstvo in usmerjanje oblikovne podobe slovenskih mest. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje.
Ravbar, M. (1988). Novejši razvoj naselij v Radovljiški kotlini. v: Využití moderních metod pro geografický výzkum životního prostředí: sbornik referátu z 1. československo-jugoslávského semináře konaného v Brně 18.-24. května 1987, Zbornik Praci 18, tipkopis na IGU, Brno, Str. 135-152.
Sedlar, S. (1974). Vpliv urbanizacije na podobo in strukturo podeželskih mestnih naselij v Sloveniji. Ljubljana: FAGG.
SPRS (2004). Strategija prostorskega razvoja Slovenije: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj. http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/sprs_slo.pdfy (4. 19. 2022)
Usmeritve za postavitev in oblikovanje objektov: Priloga OPN Črnomelj (2018): Acer Novo mesto.