CREATIVITY GAME

Tomaž Slak:

Role and Importance of the City Architect Institute in the Paradigm of Spatial Planning of Small Municipalities in Slovenia

DOI 10.15292/IU-CG.2022.10.052-060 | UDK 711.4:72 (497.434) | SUBMITTED: 11/2022 | REVISED: 12/2022 | PUBLISHED: 01/2023
Author's affiliation: University of Ljubljana, Faculty of Architecture, Slovenia

PDF

ABSTRACT
The role and importance of the city architect, once an essential element in the planning and development of cities both in our country and in comparable environments, has nowadays been lost in the complex legislation for spatial planning, which although redefines it, but does not define qualitative qualifications for it (other than a licensed architect and licensed spatial planner), or any executive powers and responsibilities. An overview of the situation especially in smaller municipalities (that is, excluding Ljubljana and Maribor), an overview of the legislation and the way municipalities operate in the planning of space in smaller cities in Slovenia shows the need to reconsider the introduction of this type of institute. Today, urban development takes place in the framework of differently structured and staffed departments for space within local communities (municipalities). The majority of decisions are left to the local community (in some cases even exclusively) by spatial planning professionals, selected in public tenders based on the criterion of the lowest bid price. Larger cities with a larger critical mass of the professional public take less risk in these decisions and are at the same time significantly better equipped in terms of personnel. The Spatial Planning Act (ZUreP) already in previous versions introduced the mandatory activity of a municipal urban planner, which was supposed to be synonymous with the previous definition of a city architect. In the article, a critical view of this institute is derived through analysis. The guidelines (as recommendations to the municipalities), warnings and references for further harmonization in this field also are given. For an easier presentation, an example of the organization of the institute of the city architect in the Municipality of Novo mesto, which was put into practice in 2014, well before the adoption of ZUreP-2, is added at the end.

KEYWORDS
city architect, municipal urbanist, competencies, urbanism, municipalities, public space

FULL ARTICLE
https://iu-cg.org/paper/2022/IU-CG.2022.10.052-060.pdf (0.5 MB)

CITATION

Copy citation to clipboard (APA style)

LITERATURE AND SOURCES:
Bačlija Brajnik, I. (2010). Urbani menedžment: koncept, dimenzije in orodja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede UL.
Collins, G. R., Crasemann Colins, R. (1965). Camillo Sitte and the birth of modern city planning. London: Phaidon press.
Čakš, A. (2013). Intervju: Mestni menedžer je skrbnik bivanja v središču mest, Irena Razpotnik, mestna menedžerka. Finance, 16.12.2013. Ljubljana: Časnik Finance, časopisno založništvo d.o.o. Dostopno na: https://www.finance.si/8353481/Intervju-Mestni-menedzer-je-skrbnik-bivanja-v-srediscu-mest
de Moncan, P. (2002). Le Paris d'Haussmann. Paris: Les Éditions du Mécène.
Dešman, M. (2007). Namesto zaključka. V: O urbanizmu. Kaj se dogaja s sodobnim mestom? Str. 371-379. Čerpes, I., Dešman, M. (ur.). Zbornik. Ljubljana: Založba Krtina.
Gehl, J. (2010). Cities for people. Washington DC: Island Press.
Hatherley O. (2015). »Wouldn't buildings be better designed by people who lived in the city where they practiced?", 22 December 2015. Dostopno na: https://www.dezeen.com/2015/12/22/owen-hatherley-opinion-bring-back-the-municipal-architecture-department-norman-engleback-lcc/ (20.12.2022)
Jankovič Grobelšek, L. (2012). Za javnost odprt zasebni prostor kot dopolnitev omrežja mestnega javnega prostora. Urbani izziv, letnik 23, št. 1. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. https://doi.org/10.5379/urbani-izziv-2012-23-01-003
Klipšteter, T. (2015). Koliko besede imajo arhitekti pri urejanju mest? V Kranju in Mariboru nobene, v Ljubljani in Velenju odločilno. Ljubljana: Dnevnik, 14.5.2015. Dostopno na: https://www.dnevnik.si/1042712871 (20.11.2022)
Kos, D. (2007). Neurbana nacija. V: O urbanizmu. Kaj se dogaja s sodobnim mestom? Str. 137-163. Čerpes, I., Dešman, M. (ur.). Zbornik. Ljubljana: Založba Krtina.
Kos. D., Jankovič Potočnik, A. (2005). Participativna prenova mest. Ljubljana: Urbani izziv letnik 16. št. 2, str. 16-23, 141-146. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZVLIRUH (20.12.2022)
Messerschmidt, R., von Zadow, A. (2019). Process and Participation. V: Sustainable Urban Planning - Vibrant Neighbourhoods, Smart Cities, Resilience. Str. 50-59. Bott, H, Grassl, G.C., Anders S., (ur.). Munich: Editon Detail. Detail Business information  GmbH, https://doi.org/10.11129/9783955534639
Mihelič, B. (2008). Prenova mesta. Metodološka orodja za določanje in vrednotenje prednostnih območij in tipov prenove. CRP »Konkurenčnost Slovenije 2006 – 2013«. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Dostopno na: http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/prostor/pdf/studije/prenova_mesta_koncno_porocilo.pdf (20.02.2022)
Mušič, B.V. (2004). Mesto in urbanizem med teorijo in prakso. Teorija in praksa, let. 41, 1-2/2004. Str. 309-331. Ljubljana: Filozofska fakulteta UL. Dostopno na: http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20041-2music.pdf (20.12.2022)
Ovsec, D. J. (1994). O meščanstvu kot zgodovinskem, etnološkem in posebej – psihološkem pojmu. Interdisciplinarna interpretacija. Ljubljana: Etnolog 4 (LV). Str. 35-63. Dostopno na: https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_4_ovsec_o.pdf (20.11.2022) 
Plut, D. (2000). Večja mesta Slovenije kot okoljsko problemska območja. Geographica Slovenica, 33/1, str. 219-245. Dostopno na:  http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKQKP31 (20.02.2022)
Sim, D. (2019). Soft City: Building Density for Everyday Life. Washington; Covelo; London: Island Press.
Simič, M. (2007). Mestni arhitekt med bajkami in resničnostjo. Park, letn. 10, št.10, 19.  maj 2007, str. 25. Novo mesto: Založba Goga.
Skalicky, S. (2008). Mestni arhitekt in arhitektura mesta. Arhitektura raziskave, 2008/2. Str. 32-37. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo UL.
Slak, T. (2016). Urbanistični svet kot generator vizije. Usmeritve in prioritete za dolgoročen prostorski razvoj Novega mesta. V: reVizije prostora Novega mesta. Str. 106-109. Ostanek, P., Zanoški, N. (ur.). Novo mesto: Založba Goga.
Tekavčič, M., J. Hegler, Grunfeld, V. (2009). Organiziranost Mestne občine Ljubljana v luči novega javnega menedžmenta. Uprava (Ljubljana), letnik 7, 1/2009, Str. 87-111. Ljubljana: Fakulteta za upravo UL. Dostopno na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9M8FMX9N (13.01.2022)
Trampuž, A. Dimitrovska Andrews, K. (2018). Izjemnost Fabianijevih urbanističnih del. Urbani Izziv, strokovna izdaja, št. 8, september 2018, str. 107-114. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. Dostopno na: https://urbani-izziv.uirs.si/povzetek_S?id=69&id_k=S&idc=19 (18.10.2022)
Upravljanje mestnih središč. Dobre prakse v Sloveniji in Avstriji 2017. (2017). V. Petrovčič (ur.). Ljubljana: Spirit Slovenija.
Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID). Uradni list RS, št. 61/2017 z dne 2.11.2017. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7342 (12.12.2022)
Zakon o urejanju prostora – 2 (ZUreP-2). Uradni list RS, št. 61/2017 z dne 2.11.2017. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7341 (11.10.2022)
Zakon o urejanju prostora – 3 (ZUreP-3). Uradni list RS, št. 199/2021 z dne 22.12.2021. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 (23.12.2022)
Zupančič, B. (1999). Urbanistično načrtovanje za nove družbene razmere: seminar, Društvo arhitektov Ljubljana, Ljubljana, 6. - 7. oktober 1999. Urbani izziv letnik 10, št. 2/1999. Str. 134-136. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. Dostopno na: https://www.jstor.org/stable/44164495 (14.12.2022)